Čmrlj kot dokaz

Objavljeno dne 13.06.2012 pod Hrana, Vrt

Zanesljivo ste neštetokrat slišali zgodbo o čmrlju, ki jo nenehno ponavljajo novodobni motivatorji, ki kljubuje zakonom aerodinamike in leti, čeprav po teh zakonih ne bi smel. Bolj kot o vsemogočnosti volje, odločenosti, vztrajnosti, ki bi naj bila celo nad zakoni, ta zgodba govori o človeški omejenosti. Čmrlj leti po naravnih in ne naših zakonih in ničemur ne kljubuje, nič ni bolj vztrajen od sršena, nič bolj inteligenten od ose ali odločnejši od čebele. Čmrlj je dokaz, da ljudje ne razumemo zakonov narave in je dokaz kako nas je lahko »motivirati«, da poslušamo neumnosti.

V zelo gledanem programu 24Kitchen so predstavili čmrlja kot dokaz, da je pridelovanje paradižnika, paprike in druge zelenjave, popolnoma ekološko, bio, čisto, brez kemikalij, ker v rastlinjaku živijo čmrlji. Ne povedo pa, da te rastline rastejo na kokosovih vlaknih, katerim dodajo umetna hranila in še kakšno kemijo. Čmrljem, ujetim v rastlinjak, ne ostane kaj drugega, kot da se hranijo in mimogrede oprašujejo. To, da čmrlji živijo v rastlinjaku pač ni dokaz za nič drugega, kot za človeško sposobnost ustvariti umetne pogoje v katerih celo čmrlji preživijo. O kakovosti paradižnika pa čmrlji ne povedo ničesar, kaj šele, da bi kaj dokazovali.

Z velikimi pričakovanji sem šel kupiti medijsko in komercialno najavljan novi slovenski pradadižnik. A poglej, ta slovenski paradžnik raste na isti podlagi kot nizozemski, je in pije enake kemikalije kot nizozemski. Tako je slovenski paradižnik pravzaprav nizozemski.

Na sliki je čmrlek (to je otrok odrslega čmrlja, čmrljček), ki na našem vrtu nabira nektar in izkušnje. Upam, da bo s tega cveta odletel nekaj metrov stran na domači paradižnik, ki se hrani z našo zemljo in pije pohorsko vodo. A to čmrlja nič ne zanima. On je le dokaz neskončne usvarjalnosti in lepote narave.


Med čmrlji ni razlike. Čmrlj je čmrlj, vseeno mu je ali je naš ali nizozemski.

A razlika med paradižniki? To pa morate sami probat!






Komentiraj

Skrivnostno življenje brokolija

Objavljeno dne 12.06.2012 pod Hrana, Veganstvo, Vrt, Zdravje
O rastlinah ne vemo veliko. Tudi o drugih stvareh vemo bore malo, skoraj nič. Vsa velika odkritja v zgodovini človeštva so le v tem, da odkrivamo kako kaj v naravi deluje. Vsi naši izumi so le bedna kopija dogajanja v naravi. Ste mogoče gledali film ali brali knjigo Kateri k. sploh vemo? (What the bleep do we know!?). Nimate knjige, ne morete najti filma? Nič hudega – pišite mi. Zvedeli boste, kako človeštvo en k. ve.
Rastline so vredne občudovanja. Težko bi zapisal, da so rastline inteligentna bitja, zanesljivo pa funkcionirajo zelo inteligentno. Naj omenim samo še eno knjigo, potem neham sitnariti s knjigami, to je Skrivnostno življenje rastlin, avtorjev P. Tompkinsa in C. Birda. Če je še niste, jo obvezno preberite. Uh, moram prelomiti obljubo in omeniti še eno knjigo istih avtorjev, ki jo poznajo le redki in, kolikor vem, ni prevedena v slovenščino: Skrivnost tal (zemlje, prsti) – Secret of The Soil. 
Dolgo nisem vedel, da ima tudi brokoli svoje skrivnosti. Ljudje kupujejo glave brokolija, jezni so na trgovce, ker je še nekaj listov zraven, doma liste odstranijo, brokoli kuhajo, pražijo, pretlačijo… Skrivnost brokolija je v njegovih listih, ki so enako koristni kot glava iz cvetov. Ko to pišem, pijem sok iz listov brokolija. Lahko bi v Vitamix dal brokoli, dobil bi enako hranljivi sok, a kaj, ko je listov veliko več kot cvetov.
  Brokoli surov v 100 gramov cvetna glava          listi
  Ogljikovi hidrati:   6.64 g  5.24 g
  Maščobe:  0.37 g  0.37g
  Beljakovine:   2.82 g  2.98 g
  Voda:  89.30g  90.69 g
  Vitamin A ekviv.:  31 μg (3 %)  800 μg (89 %)
  Tiamin (vit. B1):  0.071 mg (5 %)  0.065 mg (5 %)
  Riboflavin (vit. B2):  0.117 mg (8 %)  0.119 mg  (8 %) 
  Niacin (vit. B3):  0.639 mg  (4 %)  0.639 mg  (4 %)
  Pantotenska kislina (vit. B5):  0.573 mg (11 %)  0.575 mg (11 %)
  Vitamin B6:   0.175 mg (13 %)  0.159 mg (12 %)
  Folati (vit. B9):  63 μg (16 %)  71 μg (18 %)
  Vitamin C:  89.2 mg (149 %)  93.2 mg (155 %)
  Kalcij:   47 mg (5 %)  48 mg (5 %)
  Železo:  0.73 mg (6 %)  0.88 mg (7 %)
  Magnezij:   21 mg (6 %)  25 mg (8 %)
  Fosfor:   66 mg (9 %)  66 mg (9 %)
  Kalij:  316 mg  (7 %)  325 mg  (7 %)
  Cink:   0.41 mg (4 %)  0.40 mg (4 %)
  Selen:   2.5 μg (6 %)  3 μg (6 %)
V oklepaju je odstotek dnevno priporočene količine. 
In še eno skrivnost brokolija vam bom zaupal: brokoli ne mara vročine! Noče, da ga kuhamo, pražimo, pečemo, cvremo. Najraje ostane surov.
Listi brokolija v mojem kozarcu so še pred nekaj minutami bili živi deli žive rastline, v Vitamix sem dodal nekaj kock ledu in sok se ni segrel, kljub temu, da so ostri noži dobesedno razbili trde molekule listov, kar mi je omogočilo, da zaužijem sveže encime, vitamine in minerale, ki bi, ujeti v vlakninah, ostali neprebavljeni. Temu rečejo »živa hrana«! Če bi v Vitamix, poleg brokolija, namesto sadja dodal nekaj druge zelenjave bi imel v štirih minutah vročo “živo” brokolijevo juho.
Rastline ne rastejo zaradi nas in ne za nas. Vse, kar rastline delajo in naredijo, delajo in naredijo zaradi sebe: rastejo, imajo liste, cvete, plodove … za svoj rast in razvoj potrebujejo minerale, vitamine, encime, vodo, maščobe, ogljikove hidrate …. Zato jih tudi proizvajajo. Vse te snovi so sestavni del življenja rastline, »živijo« dokler živi rastlina. Ko rastlini vzamemo del (list, plod, cvet) se v tistem delu konča življenje in vsi sestavni deli začnejo umirati (odmirati). Ko je treba zaradi globalnega trga del rastline prodati tisoč kilometrov oddaljenemu kupcu, je treba ta proces umiranja upočasniti, kolikor le lahko. Obstaja nekaj naravnih načinov upočasnitve, kot je npr. hlajenje saj na nizkih temperaturah upočasnimo razkrajanje. Obstaja tudi manj naraven način, kot je pakiranje v vrečke s CO2, kjer ni kisika in ne prihaja do oksidacije (gnitja). Obstaja tudi obdelava s kemičnimi sredstvi. Še pred tem je treba poskrbeti, da je rastlina pripravljena na dolga potovanja, kar pomeni, da ji v fazi rasti dodajajo različne kemikalije, da pospešijo rast, dvignejo odpornost proti boleznim, da rastlina ohrani barvo, svež videz …
Pri uživanju vseh rastlin velja enako pravilo: maksimalno skrajšajmo čas od trganja do zaužitja. Najbolje, če se ta čas meri v minutah, ker je takrat v rastlini največ življenjsko pomembnih hranil. Drugo pravilo: rastlino čim manj temperaturno spreminjamo (kuhamo, pečemo, pražimo, cvremo), ker na ta način v njej ohranimo največ hranljivih snovi. 
Kaj lahko naredimo sami?
Imejmo lastni vrt. Pridelamo lahko skoraj vse brez škodljivih škropiv in gnojil. Iz vrta vzamemo takrat in toliko kolikor potrebujemo in zelenjavo in sadje uničujemo najmanj kolikor je potrebno. 
Te dneve je bil objavljen podatek, da imamo v Sloveniji 35.000 hektarjev zapuščene zemlje, na kateri bi lahko pridelovali zelenjavo in sadje. To bi bilo dovolj, da bi imela vsaka družina svoj vrt. Ne potrebujemo velike parcele. Ravno v knjigi Skrivnostno življenje tal, avtorja opisujeta kako ljudstvo Hunza obdelujejo vrt, ki pogosto meri le nekaj deset kvadratnih metrov, izkoristijo vsak centimeter zemlje, sami skrbijo za semena in zemlji vračajo to, kar jim da.
Gibanje, ki bi lahko spremenilo naš planet, bi se lahko začelo v naših vrtovih. In mi bi lahko bili začetniki tega gibanja. 
Začni obdelovati vrt in spremenil boš sebe. Spremeni sebe in spremenil boš svet. 
30. 6. 2011





Komentiraj

Začela se je pomlad

Objavljeno dne 08.06.2012 pod Vrt
Na to tovarno zdravja sem zares ponosen. Vgrajen namakalni sistem, rastlinjak se samodejno odpira in zapira, odvisno od nastavljene temperature, polžem se ne ljubi množično preskakovati toliko ovir, tiste najbolj vztrajne vztrajno vračamo na njivo, neželenih rastlin skoraj ni (nekaj gredic je pokritih s folijo), drugih bolezni skoraj ni. Še notranjost je osvetljena – pravi hotel za rastline. Morda bomo v prihodnosti z gosto mrežo rastlinjak zaprli, naselili čmrlje in bodo kapusnice za hrano samo nam – za metulje in gosenice pa bo skrbela narava.
Če že hvalim izdelek, naj pohvalim še izdelovalce. V dveh dneh so strokovnjaki iz podjetja RAR Novi uredili vse. Kljub temu, da to delajo leta in leta, se niso naveličali. Ni jim vseeno. Znajo svetovati tudi o vzgoji rastlin. Ko sta direktorja prebrala Kitajsko študijo, sta bila še bolj ponosna na rastlinjak – pravo tovarno zdravja, ki veliko olajša delo in poveča pridelek. 
Prejšnji teden se je na vrtu spet začelo življenje. Rastline, ki so mirovale, so se zbudile, nove so pognale. Čudež narave – kaj vse zraste iz majhnega zrna. Z ženo sva v soboto zasadila prvi krompir, počasi bomo, ob pomoči pameti in rok drugih,  polnili še druge grede, tudi tiste zunanje, kjer bomo prvič zasadili med drugim tudi šparglje. 
V rastlinjaku je lani rastlo, poleg običajnih solat, stročnic, paradižnikov, paprik, bučk, brokolija, cvetače, melancanov, različnih sort zelja in stročnic … še nekaj manj običajnih rastlin, npr. čičerka, soja, mung fižol, adzuki fižol, dolga vigna, goji jagode, kakšna figa… 
Strah naju je bilo tega vrta. Pletje, zalivanje, bolezni …, a  ni težko, užitek pa je nepopisan. Ne gre le za zdravo hrano, gre za veliko več: stik z zemljo ima neko moč, pridelati tisto, kar boš pojedel ima nek čar, obdelati zemljo pomeni vsaj nekaj fizičnega dela in ne na koncu: je blazna sprostitev. Neka znana umetnica je svoj vrt poimenovala – moj apaurin.
V nedeljo popoldan prideva z ženo iz tega sveta najinih rastlin, skuhava kavo, prižgeva televizor in “slučajno” na prvem programu RTV SLO gledava oddajo o nekem drugačnem svetu rastlin. Oddajo sva nekoč že gledala, a sva jo gledala ponovno, kot zelo napeto, prepričljivo vrhunsko kriminalko, kjer si sam en od junakov (žrtev). To je zgodba o svetu, kot ga vidi Monsanto. Malo za šalo: če ne veste, kdo je Monsanto, ste najbrž z drugega planeta ali pa vam ni mar za naš planet. Poguglajte pa boste vedeli.
Če ste še malo dvomili, kako je obstoj ljudi in zdravje za mnoge le dober posel, dvomov ne boste več imeli. Če ste kdaj le z roko odmahnili, ko vas je kdo opozarjal na umazano povezanost med politiko, znanostjo, mediji in finančnimi velikani, boste zdaj verjeli. 
Prvi del dokumentarne oddaje z zgovornim  naslovom: “Svet, kot ga razume Monsanto”, bodo ponovno predvajali v sredo ob 14:40 na drugem programu RTVSLO, drugi del oddaje pa je zopet v naslednjo nedeljo ob 16. uri na prvem. Toliko dokazanih svinjarij, a nobene sankcije! Nasprotno. 
Mar smo res nemočni? Moramo mirno opazovati, kako se igrajo z našim zdravjem, z našimi življenji, z usodo naših otrok in vnukov in celih generacij. Če ne moremo delati velikih dejanj, si lahko ustvarimo boljši svet tudi tako, da spoznavamo, kako obstoječi funkcionira in da si morda ustvarimo kakšno gredico. Če tega ne moremo, kupujmo čim več hrane od ljudi, ki jih poznamo. Kdor ima nadzor nad hrano, ima nadzor nad svojo usodo. Če bo kdo imel nadzor nad hrano vseh, bo imel nadzor nad usodo vseh. Ne dajte se!
Kakor koli se bodo trudili – narava je neprekosljiva in nepremagljiva, tako kot moja želja, da vam sporočam koristne informacije.
Napisano, 27.02.2012 





Komentiraj

  • Zadnje objave

  • Kategorije

    • Bolezni (10)
    • Hipnoza (5)
    • Izbrano za vas (70)
    • Knjige (6)
    • Medicina (37)
    • Mediji (6)
    • Neuvrščeni (33)
    • Otroci (17)
    • Shujševalne diete (3)
    • Učimo se (29)
    • Vrt (3)
    • Za živali (9)
    • Zdravje (37)
  • Foto galerija

  • Značke