Krompir je zelo zdrava hrana

Vedno je bilo “cool”, če si govoril ali pisal nasprotno kot vsi drugi. Nič drugače ni na področju prehrane.

Če sta si zdravstvena in nutricistična stroka enotni, da je neka hrana zdrava, če vse državne zdravstvene organizacije trdijo enako, če so skoraj brez izjeme vsi ljudje, ki uživajo to hrano zdravi, čili in dolgoživeči, se zmeraj najde junak, ki trdi, da je s to hrano nekaj narobe, da ni zdrava ali je celo strupena. Sledijo teorije o prodani znanosti, zaroti, namernemu uničevanju zdravja … Tako je npr. z beljakovinami: vsa znanost in praksa dokazujeta, da je zdravo zaužiti največ 10 odstotkov kalorij iz beljakovin, pa se najdejo junaki, ki trdijo, da je treba vnos beljakovin najmanj potrojiti. Podobno je z maščobami in tudi s posamičnimi hranili. Občasno se v medijih pojavi anonimni zapis o nevarnosti soje, žit pa tudi krompirja.

S članki anonimnih avtorjev, izmišljenimi, biološko nelogičnimi in z ničemer podkrepljenimi izjavami ne moreš argumentirano polemizirati. A ker obstaja tveganje, da jim kdo utegne verjeti in bo morda ostal prikrajšan za zdrava živila in bo nadaljeval s prehransko prakso, ki v več kot 80 odstotkih povzroča sodobne bolezni, je treba napisati resnico.

V naslovu “Zakaj je krompir tako nezdrav?” ni dilem ali je zdrav ali ni – naslov najavlja le odgovore, ki naj bi sledili, a argumentiranih odgovorov, kaj šele dokazov, ni. Brez informacij ostanemo tudi o tem, kateri so to “resnični strokovnjaki, ki že dolgo vedo” in kako so to vedeli, če pa komaj zdaj »uradna znanost presenečeno ugotavlja«, da je krompir smrtonosen. V eni od polemik o škodljivosti krompirja (in drugih razhudnikov) z magistrom kemije, enim od “resničnih strokovnjakov, ki vse ve, še preden znanost odkrije”, sem prosil za verodostojne znanstvene dokaze o škodljivosti krompirja (ne hrane s krompirjem, kot je ocvrt krompir), a sem ostal brez odgovora. Ob pomanjkanju znanstveno podprtih dokazov je zaključil, da vir njegovih informacij prihaja iz višjih dimenzij.

V naši dimenziji in v naši realnosti je resnica, da je krompir zdrava hrana. To ni moja resnica, to je resnica neštetih študij in dokazov neodvisnih znanstvenikov, ki jo potrjujejo milijarde ljudi v vsakdanji praksi.

Krompir je zdrava hrana

Krompir je odlična in čudovita hrana. Za hrano so ga uporabljali že pred 4000 leti, v Evropo so ga prenesli koncem 16. stoletja. V zadnjih 400 letih, odkar je postal splošno razširjen po celem svetu, dnevno nahrani milijone ljudi in še nihče niti v enem samem primeru ni dokumentiral česar koli slabega o krompirju. To, da je krompir strupen, je izmišljotina. Strupen je le zelen krompir in krompir, ki kali.

Obstaja več kot 100 različnih vrst krompirja. Poleg običajnih vrst tudi pri nas postaja vse bolj znani dve vrsti čudovitega in različnega okusa: sladki krompir (batata) in topinambur.

Krompir vsebuje približno 15 % ogljikovih hidratov (škroba), 2 odstotka beljakovin, ki so sestavljene iz vseh nujnih (esencialnih) aminokislin in 2,5 odstotka nujno potrebnih vlaknin. Sto gramov krompirja vsebuje 350 mg kalija (več kot banana), 10 mg kalcija, 45 mg fosforja, 25 mg magnezija, 0,7 mg železa. Vsebuje še cink, niacin in vitamine skupine B in kar 20 mg vitamina C, ki se ne uniči s kuhanjem. Le trije krompirji zadovoljijo naše potrebe po tem vitaminu. Krompir vsebuje tudi flavonoide, ki ščitijo pred boleznimi srca in ožilja, respiratornega sistema in tudi pred rakom. Povprečen državljan Slovenije poje letno približno 30 kilogramov krompirja.

Krompir uporabljajo v kozmetične in zdravilne namene. Najbolj znani so vroči ali hladni obkladki iz krompirja in krompirjev sok, ki lajša želodčne težave.

V edini študiji, ki jo anonimi avtor navaja, se je prof. Stampfer na harvardski univerzi osredotočil le na eno sestavino krompirja – škrob, ki se hitro spremeni v krvni sladkor, hitri dvigi ravni glukoze, pa naj bi povzročali številne zdravstvene težave. Znanstvena ozkost zaradi osredotočenja na le eno sestavino, je nujno izpostavila eno lastnost, to je hitro spreminjanje škroba v krvni sladkor (glukozo). To hitrost izražamo z glikemičnim indeksom (GI), za katerega velja, da je njegov pomen bistveno manjši, kot so mu pripisovali pred leti in se vse pogosteje opušča. Ker ni konsistentnih dokazov, da bi bila hranila z nizkim GI koristnejša ali bolj zdrava kot tista z visokim GI Ameriško združenje za diabetes ne svetuje več posvečanja velike pozornosti vrednostim GI.

Obtožiti krompir, da je nezdrav, ker učinkovito naredi tisto, kar mora (da energijo), je biološko nelogično. Hitro in prekomerno izločanje inzulina povzroča, če obrok začnemo s hrano z visokim GI. Vemo, da skoraj nikoli obroka ne začnemo samo s krompirjem, ki pa ni samo škrob in je najpogosteje del sestavljene jedi.

Tudi vsi laiki vemo, da so ljudje, ki se prehranjujejo pretežno s škrobno hrano (Azijci, Indijci, vegani) vitki, aktivni, živijo dalj časa, imajo zanemarljivo pojavnost sladkorne bolezni in drugih bolezni, ki so posledica hranjenja s hrano, ki ima, med drugim, nizek glikemični indeks.

Milijarde ljudi, ki imajo bistveno manj sodobnih bolezni, uživajo pretežno škrobno hrano: žita in krompir.

Edino človek ima v slini dovolj encima za razgradnjo škroba, to pa za to, ker smo ljudje naravni škrobojedci.

Krompir ne redi

Če krompir redi, je to zato ker ga najpogosteje zaužijemo z veliko maščobe v obliki olja ali masti (ocvrt, pražen, čips…), mleka in mlečnih izdelkov (pire, gratiniran s sirom) ali s polivkami in omakami, ki vsebujejo veliko smetane, masla, sladkorja. Torej, krompirjeve jedi ne redijo zaradi krompirja, ampak zaradi dodatkov, predvsem maščob. Kilogram krompirja da približno 1000 kalorij, kar pomeni, da bi morale ženske, ki za svoje dnevne potrebe porabijo približno 2000 kalorij, vsak dan pojesti po dva kilograma krompirja, da bi zadostile svojim energijskim potrebam. Moški bi morali za zadovoljitev svojih energijskih potreb pojesti vsak dan 3 kg krompirja. Očitno krompir sodi med nizko kalorično hrano. Gram mesa ali sira da 4 kalorije, masla ali olja 9 kalorij, gram krompirja pa le 1 kalorijo. Povečevanje telesne teže je izključno razlika med zaužitimi in porabljenimi kalorijami, torej, če bi odrasli moški vsak dan tri krat na dan pojedel pet – šest velikih krompirjev se zaradi krompirja ne bi zredil. Presežni škrob se ne spremeni v telesno maščobo, temveč v glikogen, ki se shranjuje v jetrih in mišicah. Zelo redko in zelo malo škroba (ogljikovih hidratov na sploh) se spremeni v telesno maščobo.

Tveganje za sladkorno bolezen, bolezni krvnožilnega sistema niso živila z visokim GI, temveč prekomerna telesna teža, ki jo pridobijo z visoko kalorično hrano. Krompir ne redi.

Naloga živila je, da nas nasiti, da zagotovi dovolj kalorij in drugih hranil. To nalogo krompir odlično opravi.

Lekcija iz preteklosti

Med prvo svetovno vojno so britanske sile blokirale vse morske povezave, zaradi česar je 400.000 Nemcev umrlo zaradi podhranjenosti. Kljub temu, da je bila Danska nevtralna, je posledice blokade čutila skoraj enako kot Nemčija, vendar Danci zaradi podhranjenosti niso umirali. Zahvaliti se morajo zdravniku in strokovnjaku za prehrano dr. Mikkel Hindhedeju, ki je bil tudi svetovalec danske vlade. Njegova priporočila so sprejeli mnogi Danci in so namesto mesa jedli veliko škrobne hrane in zelenjave. Ideja je bila preprosta: namesto da bi z žiti in zelenjavo hranili živali, so hranili ljudi. Zaradi lakote so v Nemčiji umirali ljudje, na Danskem pa živali. Radikalno so zmanjšali število živali, živalski izdelki so postali zelo dragi, da so si jih lahko privoščili le nekateri in to poredkoma. V letih najhujše blokade 1917 in 1918 se je stopnja umrljivosti na Danskem znižala za 34 odstotkov. Dr. Hindhede je bil nad podatki sam presenečen. Po vojni je zapisal: »Od leta 1885, ko sem začel poskuse z vnosom manj beljakovin v prehrani (večinoma vegetarijanski), sem bil prepričan, da je boljše zdravje posledica tega načina življenja. Rezultat obsežnih raziskav je moje prepričanje, da je prehrana z mesnimi izdelki najpogostejši vzrok bolezni. (…) Človek lahko ohrani polno moč za eno leto ali več na hrani iz krompirja in maščob ter za pol leta ali več na prehrani z ječmenom in maščobami.«

Krompir je eno najpomembnejših hranil, mnogi ugledni strokovnjaki ga imajo za steber zdrave prehrane. Marsikdaj in marsikje je bilo preživetje in zdravje odvisno od krompirja. Zato so ga naši predniki imeli za sinonim sreče: ta ima krompir – ima srečo, pokrompiriti – posrečiti.

Imejte veliko krompirja in pojejte veliko krompirja.