Zakaj g. Lordan ni primeren za ministra
Spoštovana prva ministrica, gospa Bratovšek. Prosim, da spoštovanega gospoda Daniela Bešič Loredana ne predlagate za ministra za zdravje.
Ustvarjanje javnega mnenja, da bomo zaradi manj podkupljivih zdravnikov in zdravstvenih uradnikov, poštenega naročanja, nižjih stroškov in podobnega, kaj bolj zdravi, je za zdravje državljanov škodljivo. Poudarjanje, da je za vso zlo v zdravstvu, kriva le korupcija in da bomo po odpravi le te bolj zdravi, je nerazumno in neetično.
Beseda ’minister ’ in ’ministrovanje ’ pomeni ’pomagati, podpirati, služiti, prispevati’. G. Daniel Bešič Loredan očitno razume ministrovanje kot služenje oziroma prispevanje k zdravju zdravstvenega sistema, kot da to, samo po sebi, zagotavlja boljše zdravje državljanov. Pomembno: v ZDA za zdravstveni sistem namenijo več kot dvakrat večji delež DBP, imajo na prebivalca veliko več zdravnikov, skoraj nič tovrstne korupcije, proti kateri se mi borimo, pa Američani niso nič bolj zdravi in je zdravstvena oskrba po doktrinah medicinske stroke tretji najpogostejši vzrok smrti. Podobno je v drugih razvitejših državah. Gospod Bešič Loredan, kot velika večina zdravnikov, očitno ne ve, da se zdravje ne meri po številu zdravstvenih delavcev, številu operacij, času čakanja na zdravniško oskrbo, ceni te oskrbe in podobno, ampak po številu državljanov, ki ne potrebujejo zdravniške oskrbe.
Že v svojem odzivu na iniciativo poštenih zdravnikov, ki je objavljeno na njihovi spletni strani, sem zapisal:
“Z izjemno naklonjenostjo in velikim upanjem spremljam aktivnost skupine zdravnikov, ki so povzdignili svoj glas predvsem proti korupciji v zdravstvu. Z veseljem opazujem, kako se tem naporom pridružujejo študentje medicine in državljani – pacienti. Vsaka dejavnost, usmerjena v krepitev poštenosti, je vredna pohvale in podpore.
Hkrati sem žalosten, ker je ta ogromni intelektualni in tako pomemben moralni potencial, usmerjen v relativno skromen cilj v primerjavi z velikim ciljem – zdravjem, v nekaj, kar državljanom ne bo prineslo več zdravja, ampak morda učinkovitejše, masovnejše in cenejše zdravljenje. Vse dosedanje in načrtovane zdravstvene reforme, vključno z zahtevami poštenih zdravnikov, so se ukvarjale le s prerazporejanjem moči in denarja, z zviševanjem učinkovitosti zdravljenja, s povečevanjem števila zdravnikov ali bolnišniških postelj in podobnimi tehničnimi popravki v temeljih napačno zasnovanega zdravstvenega sistema. Posledica vseh dosedanjih zdravstvenih reform pa je – manj zdravih državljanov. Statistika je neusmiljena: niti pri eni kronični nenalezljivi bolezni ne zmanjšujemo letnega prirastka novih bolnikov in tudi obstoječih nismo pozdravili. Kakšen dokaz še potrebujemo, da naše zdravje ne prihaja iz zdravniških ordinacij in s tekočih trakov farmacevtskih podjetij.”
Pri nas in v svetu, v javnem in zasebnem sektorju, je odvisnost medicine od v profite usmerjene farmacije, vir vseh koruptivnih dejanj in nerazumnega trošenja denarja: od zdravljenja izmišljenih bolezni, nepotrebnih pregledov, tretmajev in operacij do predpisovanja zdravil, ki končajo v smeteh (v Sloveniji letno v smeteh konča več kot 30 ton zdravil, po ocenah je to 20 milijonov evrov). Milijarde evrov porabimo za nepotrebna in neučinkovita zdravila in v sistemu, kjer vsi plačamo vse, ne more biti drugače.
Kako brezupno smo zaslepljeni, da je z zasnovo farmacevtskega načina zdravljenja vse v redu, le malo manj morajo krasti. Celo najvplivnejši politiki so se ogrevali, da bi postal minister za zdravje bivši predsednik računskega sodišča, zato ker se spozna na javna naročila in zna oceniti, ali so zakonita ali pa ne. Tragikomično. Tudi novi kandidat ponuja predvsem ali zgolj protikorupcijski program. Tudi če bi prihranili prehitro obljubljenih 500 milijonov evrov in popolnoma ukinili korupcijo, bi to za državljane pomenilo samo več zdravljenja in manj zdravja.
V vseh svojih nastopih, prej in sedaj, g. Loredan niti z eno besedico ni omenil rakotvornih območij v državi. Brez komentarja so ostale civilne iniciative o odpravi obveznega cepljenja, o nerazumnem nasprotovanju zdravljenja s konopljinimi pripravki, o odpravi krivične solidarnosti, kjer sta enakega zdravljenja deležni kadilski, alkoholni, prehranski in podobni namerni samouničevalci svojega zdravja in nedolžni otroci ali delavci, ki zbolevajo, ker je dosedanje ministre za zdravje zanimala le bolezen. Nisem zasledil, kako bi kot minister za zdravje prepovedal vstop farmacije v ambulante, medicinske šole, fakultete, prepovedal sponzoriranje študentov medicine, reklamiranje bolezni in še in še bi lahko našteval. Niti enkrat ga nisem slišal izgovoriti besedo “hrana”, a po uradnih podatkih EU hrana in življenjski slog v 86 % odločata o bolezni.
Spoštovana gospa Bratovšek!
Prosim, da za ministra za zdravje predlagate nekoga, ki bo skrbel za zdravje državljanov, nekoga, ki bo skrbel, da ne bi po nepotrebnem zbolevali in nas po nepotrebnem zdravili, ki bo skrbel, da bi potrebovali čim manj zdravnikov, bolnišnic, čakalnih vrst. Nekdo, ki bo preprečil neposreden stik medicine in farmacije, ki bo večen vir korupcije, nekoga, ki bo zavezan zdravju državljanov in ne farmacevtski medicini.
Demokratičen standard bi moral biti, da minister za zdravje ne bi smel biti zdravnik, tako kot policijski in vojaški minister nista ne policist in ne vojak.
Maribor, 30. 03. 2014
Pozdravljeni!
Delno se strinjam z vašim razmišljanjem.
Pa vendar,
ali so dosedanji ministri izpolnjevali vaše zgoraj naštete pogoje?
Niso. Pa nihče ni pisal javnega pisma ministrici.
Strinjam se, da nobeden minister ni izpolnjeval teh pogojev. Edini, ki je bil pripravljen premišljevati o tem je bil minister Marušič, kateremu sem tudi poslal javno pismo, ki je številne moje predloge podprl, a je kmalu potem, skupaj s celotno vlado, odšel.
Je pa res, da do sedaj nismo imeli situacije, da bi se kdo sam ponujal za ministra, kar ni nič narobe, če bi le ponudil celovit program, ki bi ga lahko uporabniki zdravstvenih storitev lahko ocenjevali. Manj krasti je premalo.
Ivan
Gospod Ivan! Približno nekaj takega bi napisal tudi jaz in mislim, da tudi ostali – predvsem vegani, ki živimo pod pritiskom živinorejske kulture, ter peščice mogotcev, ki obvladujejo vojaško industrijsko farmacevtsko mesno medijski konglomerat. Tudi sam sem že pisal pisma nekaterim ministrom, sicer v zvezi z drugimi vprašanji, in samo enkrat sem dobil odgovor od bivše ene ministrice. Mislim pa , da je treba nenehno opozarjati odgovorne na zgoraj omenjena dejstva, morda se pa le kaj premakne. Vem, da je bil gospod Marušič edini do sedaj, ki je vegetarijanec in je poskušal kaj narediti v tej smeri. Bojim se, da so vsi naši politiki, kot tudi večina ostalih državljanov hudo zasvojeni s prehrano živalskega izvora, tako, da jih lahko spametuje samo huda naravna katastrofa zaradi uničevanja narave ali pa “neozdravljiva” kronična, degenerativna bolezen, pa bi bilo dovolj, da bi samo prebrali knjigo Kitajska študija in začeli spoštovati življenja drugih bitij na tem planetu in ne samo materialnega bogastva!
Rajko
Do danes sem se obotavljal nekaj napisati o temi “Soče za ministra in zakaj ne”, ali nekaj podobnega!? S tem pismom ste ponovno pokazali, da vam je jasno, da brez politike na žalost ne moremo spremeniti veliko. Sam sem bil nekaj let v politiki in ko ljudem v stranki nisem več verjel , sem jih zapustil in odšel med demonstrante. Jasno, da so tudi demonstranti ugotovili, da brez stranke-torej politike, ne morejo nič , oziroma lahko le malo spremenijo. Pred tem sem se odločil, da ne grem več v nobeno stranko in tako bi tudi bilo, če ne bi naletel na Kitajsko študijo.Eden vodilnih članov mi je povedal, da jo je tudi prebral. Član te nove stranke ,je tudi bivši minister za zdravje(neomadeževan),kateremu sem dejal, da se bom včlanil, če mi obljubi, da bo prebral Kitajsko študijo-in mi je. Sanjam o tem, da bi povezal ljudi kot ste g. Vene, ki predstavlja Gersonovo terapijo, saj jo nujno potrebujemo dokler ne bo Kitajska študija opravila svojega poslanstva-torej vas g.Soče ter g. A Komata borca za okolje. Skupaj bi pri osveščanju ljudi in politikov, lahko naredili mnogo več. Seveda ne pričakujem, da se bo kdo od vas pridružil stranki, lahko pa vam obljubim, da bom naredil vse, da bo to stranka , ki vam bo prekleto resno prisluhnila. Pozdravljam vas z upanjem, da bomo nekoč vsi zdravi in bomo potrebovali le še ministra za poškodbe! Jane