Ob svetovnem dnevu strtih src

Z zdravjem srca se danes ukvarjamo na različne načine: farmacija razvija nova in medicina predpisuje stara zdravila, modernizira kirurške prejeme in raziskuje gene, drugi opozarjamo na nevarnost kajenja, alkohola, stresa, nekakovostne hrane, premajhne telesne aktivnosti, a zelo pomemben dejavnik za zdravje srca ostaja izven teh interesov.

Na fizično zdravje srca zelo pomembno vpliva dajanje in sprejemanje ljubezni oz. odsotnost tega – osamljenost in osama.

Je že res, da so bolezni srca in ožilja najpogostejši morilci in se epidemično širijo v vseh družbah. Res je tudi, da so te bolezni večinoma nepotrebne in se bi jim z lahkoto izognili: zdrava hrana, gibanje, sonce. Vsako leto za boleznimi srca umre skoraj 18 milijonov ljudi. Vendar prava epidemija, ki pustoši po planetu Zemlja, je globok občutek odtujenosti, osamljenosti, nepomembnosti, nemoči, nesmiselnosti. Nesrečni se množično omamljamo s premastno, presladko in preslano hrano, alkoholom, tobakom… Zato bi moral biti 30. september Svetovni dan strtih src.
Za nesrečna srca obstaja samo eno zdravilo in tega ne proizvaja nobeno farmacevtsko podjetje – to je ljubezen! Ljubezen, ki jo izkazujemo kot sprejemanje, spoštovanje, odpuščanje, sočutje, dotikanje.

Ljudje smo družbena bitja. Druženje je najelementarnejša, prvinska potreba človeka. Skozi milijone let smo skrbeli drug za drugega, ljubili drug drugega. Živeli smo skupaj, drug z drugim in drug za drugega.
Danes so drugačni časi. Sovražimo, tepemo in ubijamo, ker nekdo drugače čuti, misli, moli ali seksa. Nimamo časa za sorodnike, za prijatelje, za znance. Nimamo časa zase. Več, več, več … več denarja, večji avto, večja hiša. Imamo vsega preveč, a nimamo nič, kar bi nas osrečilo. Smo osamljeni, sami, žalostni, prazni. In to praznino polnimo s hrano, alkoholom, drogo ali kakšnim drugim načinom bežanja pred nesmiselnostjo lastnega bivanja. Ljubezni smo lačni in to lakoto nasiti le ljubezen.

Nihče si ne želi zadnjih ur na tem svetu preživeti v novem avtomobilu, ob velikanskem televizorju ali pametnem telefonu. Zadnje ure si želimo preživeti z nekom, ki mu bomo rekli: »Rad te imam. Želim ti vse dobro. Odpusti mi, če sem te kdaj prizadel. Bilo je lepo. Vse bo v redu.« V zadnjih minutah želimo biti z nekom, ki nas bo držal za roko in nam rekel: »Rad te imam. Bil si zelo pomemben v mojem življenju. Veliko si mi dal. Odpusti mi, če sem te kdaj prizadel.« In potem lahko, še preden se srce ustavi, začutimo notranji mir, popolni mir ob zavedanju, da je imelo naše življenje neki pomen, smisel. Zavedamo se, da bomo za seboj pustili ljubezen — edino, kar vrednega ostane za nami.

Ne čakajmo na ta zadnji trenutek. Storimo to danes. Za zdravje svojega srca. Naj nas osreči ljubezen. Pokažimo in povejmo nekomu, da ga brezpogojno sprejemamo, razumemo in podpiramo, da je za nas pomembna oseba. Morda bomo tako koga spomnili, da nam pokaže, da smo mi pomembna oseba, da nas brezpogojno sprejema in podpira. Ti občutki vzajemne pripadnosti, varnosti, sočutja in pomembnosti bodo sprožili čudežno kemijo v naših telesih, ki bo koristila našemu srcu.

Dajanje in sprejemanje ljubezni nas naredi bolj zdrave in srečne ter življenju da pomen. Če radi živimo, bomo poskrbeli tudi za takšne malenkosti, kot je zdrava hrana, več gibanja, manj strupov in več sonca.

Strto srce je najstrašnejša bolezen, ki ima najčudovitejše zdravilo: ljubezen.
Ljubite in bodite ljubljeni!