Kravje mleko (je dobro za teličke)

Objavljeno dne 14. 08. 2016 v kategoriji: Izbrano za vas

Obravnava mleka in mlečnih izdelkov je zanimiva predvsem zaradi napačnega prepričanja ljudi, da je mleko nujno za zdravje, da vsebuje veliko beljakovin, kalcija in drugih mineralov in vitaminov ter da nikoli ne prerastemo potreb po mleku. Indoktrinacija o nujnosti uživanja kravjega mleka praktično traja od rojstva, vrtca in osnovne šole, vleče pa se vse do poznih let. V zgodnjem otroštvu so nas najvplivnejši ljudje prepričali, da mleko nujno potrebujemo, da brez njega ne moremo biti zdravi. Zato in tudi zaradi izkušnje stika z materjo pri dojenju, ki je povezana z občutkom ugodja, podzavestno vsako mleko doživljamo kot nekaj prijetnega in koristnega.

Mleko je hrana samo za dojenčke iste vrste

Mleko je hrana za dojenčke za precej natančno odmerjen čas, ko druge hrane še ne morejo uživati. Dojenje je edini naraven način uživanja mleka. Na ta način se mleko ne izpostavlja ne svetlobi ne temperaturnim, kemičnim ali fizikalnim spremembam – potuje neposredno iz telesa v telo, zato se ta, za mladička življenjsko pomembna tekočina, skoraj ne more okužiti.

Vsaka živalska vrsta ima mleko, ki ustreza samo tej živalski vrsti. 

Po kemični sestavi se človeško mleko zelo razlikuje od kravjega, to pa od kobiljega, kozjega ali podganjega mleka. Sestava mleka je prilagojena potrebam mladičkov: to, kar potrebuje človeški otrok, je nekaj drugega, kot potrebuje »otrok« katere druge živalske vrste. Teliček podvoji svojo težo v približno šestih tednih, dojenček v šestih mesecih. Možgani dojenčka ob rojstvu predstavljajo približno 10 odstotkov teže in so za novorojenčka tako težki, da prav nobeden ne more samostojno držati glave pokonci. Možgani teleta ne predstavljajo niti enega odstotka njegove teže. 

Teža otroka ob rojstvu predstavlja približno 5 odstotkov teže odrasle osebe, njegovi možgani pa kar 70 odstotkov velikosti možganov odraslega in se v prvem letu življenja povečajo še za 15 odstotkov. Takšnega razmerja ni pri nobeni živalski vrsti. 

To jasno opozarja na velikansko razliko med človekovim in živalskim mladičem ter posledično med materinim in katerim koli drugim živalskim mlekom, ki je neka povsem druga tekočina po kemični sestavi, fizikalnih lastnostih in namenu. Materino mleko je hrana za možgane, kravje mleko za hitro rast mišic in kosti. Dajanje kravjega mleka človeškim dojenčkom je smrtno nevarno in o tem ni nobenega strokovnega nesporazuma. Logično vprašanje je, kako to, da smrtno nevarna hrana čez nekaj mesecev postane zdrava in nenadomestljiva.

Laktozna intoleranca – izmišljena bolezen

Pri vseh živalskih vrstah brezpogojno velja železno pravilo: takoj ko mladiči postanejo sposobni uživati drugo hrano, matere opuščajo dojenje. Ljudje nismo izjema. Ko preneha biološka potreba po dojenju, se začne zmanjševati tvorjenje encimov za presnovo mleka: rinila za presnovo beljakovin (kazeina) in laktaze za presnovo sladkorjev v mleku (laktoze).

Kar 75 odstotkov odrasle svetovne populacije ne sintetizira dovolj laktaze, kar je biološko logično. 

V kulturah, kjer v otroštvu zaužijejo zelo malo ali nič kravjega mleka, imajo prave epidemije te hude »bolezni«, laktozne intolerance, v Afriki celo do 98 odstotkov, v Aziji 85 odstotkov.

V deželah, kjer je poraba mleka večja, je »bolezen« nekoliko redkejša, a vseeno v mediteranskih državah »prizadene« okrog 70 odstotkov odraslih. V skandinavskih državah, kjer porabijo največ mleka, je »bolnih« le 10 odstotkov odraslih. Logika je jasna: čim prej je treba začeti otrokom dajati kravje mleko in to porabo nenehno vzdrževati ter tako prelisičiti telo, da nenehno sintetizira laktazo in renin. 

Na spletni strani proizvajalcev mleka piše: »Laktozna intoleranca spada med bolezni, ki širši javnosti ni dobro poznana. Ljudje, ki imajo težave pri prebavljanju mleka in mlečnih izdelkov, se jim zatorej pričnejo pogosto izogibati. S tem pa lahko ogrozijo svoje zdravje, saj človeško telo za zdravo življenje potrebuje kalcij ter druge vitamine in minerale.«

Podla laž. V številnih hranilih je vsega več kot v mleku, poleg tega še nihče ni slišal, da bi kdo zbolel, ker ni užival kravjega mleka. 

Namesto da bi spoštovali pravila narave, nas mlekarska industrija, prehranski strokovnjaki in tudi farmacevtski zdravniki prepričujejo, da je treba nadaljevati uživanje mleka (in mlečnih izdelkov) druge živalske vrste do konca življenja in izmišljeno bolezen zdraviti z zdravili.

Poleg laktozne intolerance so mleko in mlečni izdelki najpogostejši vzrok alergij na hrano. Te reakcije vključujejo alergične reakcije prebavil (od bruhanja, driske, zaprtja, vnetja), dihal (zamašen nos, izcedek, vnetje sinusov, astma) in kože (atopični dermatitis, ekcem, lojavost, koprivnica). Mlečni izdelki so vzrok za več kot 50 odstotkov slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa pri otrocih, za nenormalno strjevanje krvi, povzroča tudi vedenjske težave (razdraženost, hiperaktivnost, glavobol, utrujenost). 

Živalsko mleko vsebuje veliko več rastnega hormona IGF-1. Številne študije so dokazale, da višje ravni IGF-1 vplivajo na razvoj nekaterih tumorjev, predvsem na prostati, dojkah, debelem črevesu, in drugih oblik raka. Odrasli, ki uživajo kravje mleko, imajo za približno 10 odstotkov višjo raven IGF-1 kot tisti, ki ga ne uživajo. Mleko je na vrhu prehranske verige in kumulativno vsebuje vse, kar krave zaužijejo (nenaravno hrano, pesticide, fungicide, herbicide, vse kemikalije iz vode vključno z zdravili, hormoni, cepivi in drugimi škodljivimi snovmi). 

Mleko zdravih pašnih krav od znanega ekokmeta je boljša izbira, ker vsebuje manj umetnih škodljivih snovi (lahko pa vsebuje klice borelije ali aflatoksin), vendar je to še vedno kravje mleko, ki je kot celovito hranilo (predvsem zaradi beljakovin) tesno povezano s številnimi boleznimi od ledvičnih kamnov, diabetesa tipa 1, raka do multiple skleroze in drugih avtoimunskih bolezni. 

Kalcij v mleku povzroča osteoporozo

Kravje mleko naj bi zaradi velikih količin kalcija najbolje zagotavljalo trdne in močne kosti. Od kod pa kalcij pridobi krava, slon, žirafa? Kalcija ne proizvaja nobena žival, niti krava ne. To je rudnina v prsti, ki jo vsrkavajo le rastline. Sto gramov ohrovta vsebuje 150 mg kalcija, suhih fig 162 mg, kravjega mleka pa le 110 mg.

To, kar je pomembno pri kalciju, je kalcijevo ravnovesje, ki pokaže razmerje med vnesenim in izločenim kalcijem. V vseh raziskavah je bilo ugotovljeno, da beljakovine iz mleka negativno vplivajo na to ravnovesje. Velik vnos beljakovin povzroča, da se ta pretirano izloča skozi ledvice, kar povzroča nastanek ledvičnih kamnov. 

V državah z največjo porabo mleka in mlečnih izdelkov – ZDA, Švedska, Izrael, Finska in Velika Britanija – imajo najvišje stopnje zlomov kolkov, ki so povezani z osteoporozo. Uživanje majhnih količin mlečnih izdelkov ne škoduje kostem, saj imajo države, kjer uživajo najmanj mlečnih izdelkov – Hongkong, Singapur in podeželska Afrika –, najnižje stopnje osteoporoze. Zaključek dveh velikih kohortnih študij na Švedskem (skupaj 106.772 udeleženk in udeležencev) je bil jasen: večja poraba mleka pri ženskah in moških ne pomeni manjšega tveganja za zlome, je pa lahko povezana z višjo stopnjo umrljivosti. 

Ničesar, kar ni v rastlinah

Nobenega vitamina ali minerala kravje mleko ne vsebuje več kot rastlinska hrana. Izjema je vitamin D3, ki umetno dodajajo v mleko, da bi lahko bila vsebnost tega vitamina sploh omembe vredna. V alpskem mleku brez dodanega vitamina D3 proizvajalec navaja, da 100 gramov mleka vsebuje 0,05 µg vitamina D3, kar pomeni, da bi za dnevno količino 1000 IE morali popiti 50 litrov mleka. S prehranskega vidika, ki upošteva predvsem vsebnost živalskih beljakovin in maščob, je mleko bolj ali manj tekoče meso. Mleko in meso dasta najmanj 50 odstotkov kalorij iz maščob, okoli 20 do 30 odstotkov kalorij iz beljakovin, na 100 kalorij vsebujeta okrog 20 mg holesterola in nič vlaknin.

Zanimivo je, kako so tudi tisti, ki iz različnih razlogov ne uživajo mleka, prepričani o koristnosti jogurtov in acidofilnih pripravkov. Laganju o dvigu imunskega sistema, boljši odpornosti, boljši prebavi, manjši napihnjenosti ipd. so morali narediti konec sanitarni inšpektorji.

Mleko je velik posel

Morda bi bilo drugače, če predelava in prodaja mleka in mlečnih izdelkov ne bi bila eden največjih in najdobičkonosnejših poslov na svetu. Skupina Lactalis (lastnica Ljubljanskih mlekarn) zasluži toliko, kot znaša skoraj polovica BDP Slovenije, prvih deset mlekarskih koncernov pa ustvari trikrat več prihodkov kot celotna Slovenija. Ali je sploh mogoče oceniti vpliv tako mogočne industrije na politiko, medicino, šolstvo in medije?

Verjamem, da kravje mleko in mlečne izdelke uživamo predvsem zato, ker se nismo nikoli vprašali, kdo in zakaj nas je prepričal o njegovi koristnosti in ker nimamo informacij o njegovi škodljivosti. Tisti, ki so dobro informirani, živalskega mleka in mlečnih izdelkov ne uživajo. Seveda požirek mleka ali košček sira ne naredi ljudem nobene škode, a vedeti je treba, da mleko ne vsebuje niti ene snovi, ki je ne bi mogli nadomestiti z varnejšimi in koristnejšimi živili.

***

Ivan Soče
Objavljeno v Delu, 13.08.2016

 






11 komentarjev na “Kravje mleko (je dobro za teličke)”

  1. Janez je dejal 17.08.2016 ob 21:16

    Čestitam časopisu Delo, da so objavili vaš odličen članek. Zdaj pa upam, da vas bo kakšna mlekarna tožila, saj bi potem mnogo ljudi spoznalo resnico o mleku. Seveda vas bodo ravno zaradi tega, raje pustili pri miru! Janez

  2. […] Kar štirje zdravniki so se podpisali pod strokovno nezahteven članek in s tem dali težo zapisanemu. Pa še to ni bilo dovolj. Zapisali so, kako »strokovna združenja SZD z ogorčenostjo spremljamo v javnosti predstavljene argumente o škodljivosti mleka«, kar se nanaša moj članek Kravje mleko je dobro za teličke (Delo, 13.8.2016), ki ga lahko berete tukaj. […]

  3. vojkop5 je dejal 18.09.2016 ob 21:16

    Z zanimanjem sem prebral in se globoko zamislil o prehrani in hraniti se z kravjim mlekom. Ker mleko že dlje časa kupujem na avtomatu za mleko, katero je pridelano pri kmetu, kateri ima le par glav živine, Zelo vestno čisti avtomat, da je sterilno čist in vsak dan ali izjemoma na dva dni zamenja vso vsebino mleka. Z končanim doktorskim nazivom veterinarske stroke in kot sirar vso mleko le ohladi, preden ga pošlje v avtomat. Ker nima predelave govedi za zakol in manjše število tudi ne cepi živali z antibiotiki. To mleko je zdravo, polnomastno, primerno za stepanje, izdelavo vseh napitkov in izdelkov doma.
    Popolnoma drugačna je zgodba o mleko, katero se spravlja v mlekarne, da ga predelujejo. Nočem biti spet nesramen, da bi prizadel delavce v mlekarnah, kateri so v postopku dela z mlekom, pa dobro vedo, da se naše domače Slovensko mleko prideluje iz vode in kemikalij. Da Alpsko mleko, se dela iz prahu, pripeljanim iz Slovaške, da pa lahko mleko spremeniš v suho stvar je pa veliko vprašanje kako so ga pričeli delati pred več deset letij v Murski Soboti. Čista kemija, nihče pa ne pove, gdaj nastopijo posledice, da zaradi dobička zbolimo.

  4. Ivan je dejal 19.09.2016 ob 9:03

    Razlike med različnim mlekom, o katerih pišete so vsekakor pomembne, a vendar ostaja dejstvo, da kravje mleko, čeprav v najčistejši obliki, ni zdravo za ljudi.
    Vsi argumenti veljajo za kravje mleko ne glede kako in kje je pridobljeno in predelano, saj škodljivost izhaja iz same kemične strukture kravjega mleka.

  5. Ivan je dejal 19.09.2016 ob 10:13

    Kravje mleko (je dobro za teličke), Delo, 13. avgusta 2016
    G. Ivan Soče je s svojim zapisom pričakovano povzročil ostre odzive. Mlečna industrija je z desetletji intenzivnega marketinga ob podpori zdravstvene stroke že zdavnaj dosegla, da ljudje razmišljajo o mleku naučeno in (si) ne postavljajo vprašanj. Ne gre le za vprašanje koristnosti ali škodljivosti mleka, morda je še bolj pomembno zavedanje, kako pride mleko na mizo.
    Idealizirane podobe kravic, ki z venčki rož med rogovi srečne skakljajo po pašnikih, maskirajo povsem drugačno resničnost. Ta se prične v ozkem hlevu ali privezu, ki ne dovoljuje gibanja, v slabem zraku, brez dnevne svetlobe in ustrezne stelje, s kravo, ki je prestala odstranjevanje rogov ter žigosanja brez anestezije. Da bi imela mleko, mora imeti mladiča. Postopki umetnih osemenitev so invazivni in za kravo mučni. Brejost krave traja devet do deset mesecev, telička ji odvzamejo takoj, najpozneje v nekaj dneh po telitvi. Ločitev je hud stres za oba. Telička se zapre v ozko ogrado, v kateri se ne more gibati, hranijo ga z nadomestkom materinega mleka iz mleka v prahu, kitove masti in soli. Samičko čaka usoda matere, samčka, stranski produkt mlečne industrije, se hrani še nekaj mesecev, da doseže primerno klavno težo. Tudi če ne bi šel v zakol, bi verjetno poginil zaradi različnih bolezni, saj je namerno podhranjen in slabokrven, da je meso mehkejše in s tem bolj zaželeno pri potrošnikih.
    Postopek brejosti se pri kravi ponovi približno enkrat letno, ko začne dajati manj mleka. Čeprav krava proizvede veliko več mleka kot bi ga potrebovala za telička, ji človek odvzame vso mleko. Za čim večji donos mleka se kravo prisili v skrajnosti s selektivnim pasemskim gojenjem in močnimi krmili. Molzni stroj ji lahko povzroča stres, zaradi mastitisa dobi antibiotike, ki lahko pristanejo v mleku, mlečnih izdelkih in mesu ter posledično pri ljudeh povečujejo odpornost na antibiotike.
    Ko krava po nekaj letih zaradi iztrošenosti ne daje več maksimalne količine mleka in s tem postane njena reja ekonomsko neupravičena, jo čaka prevoz do klavnice ter zakol. Kako kruta sta, nam povedo številni posnetki na spletu. Krava tako doživi le štiri do pet let, čeprav traja njena življenjska doba čez dvajset let. Vsak dan umre na milijone krav, tretjino mleka in mesa iz njih pa zavržemo kot odpadno hrano.
    Krava je inteligentna žival, ki potrebuje socialne stike, čuti širok spekter čustev, tudi značajsko so krave med seboj precej različne. So živa bitja, ljudje pa vidimo v njih le predmete za produkcijo mleka in mesa. Za naše ugodje in veliko skrb za zdravje smo ljudje pripravljeni narediti vse, tudi iti čez trupla. Če je uživanje živalskih izdelkov res tako zdravo, kot trdi stroka, se sprašujem, zakaj smo potem ljudje v svojem hlepenju po zdravju vedno bolj bolni, da o uničevanju okolja zaradi živinoreje ne pišem posebej. Vsako škodovanje živalim se prej ali slej povrne tudi nam samim in čas je, da razmislimo o tem.
    Barbara Győrfi
    (Objavljeno v Delu, 17.9.216)

  6. Živa je dejal 08.12.2016 ob 19:07

    Res je, da mogoce mogoce nekaterim stanjem se ne mors rect bolezen, ampak to je ze pikolovsko da laktozni intoleranci ne smemo reci bolezen. Tako kot avtizmu pac nekateri recejo bolezen, drugi pa samo, je pac poseben otrok, se mi tudi za laktozno intoleranco ne zdi narobe ce reces v nekaterih kontekstih bolezen. Ker dejansko je problem ce jes hrano ki vsebuje laktozo, ki je v pripravljeni hrani zelo pogosto, in imas drisko in bolecine v trebuhu ipd. Medtem ko, ce ne jes laktoze, nimas problemov in temu ne reces olezen.
    Ze na zacetku ko govorite, da je clovesko mleko hrana za mozgane, telecje pa za misice in zato ni zdravo pii telecjega mleka je cisti nesmisel. Kot dojencek je seveda to nevarno, ce se ga hrani s kravjim mlekom namesto materinega, ker je to za dojencka edini vir hrane. Ce pa kot odrasel pijes mleko je pa to mogoce 20% dnevnega odmerka in ni nc narobe. to je popolnoma napacno sklepanje, da ce je slabo telecje mleko zamenjat za materinega potem je tudi v kasnejsi dobi to slabo.
    In to o Kalciju se nikoli nism slisala, da zaradi beljakovin ni dobro piti mleka. Ker ce mas vec beljakovin v telesu, se Ca veze na beljakovine, manj se ga izloca iz telesa, nimas ledvicnih kamnov in telo ima vedno na razpolago zalogo Ca na beljakovinah v krvi, da se glede na potrebe tvori kostnina. In trditve v clanku sploh nimajo smisla. Sploh se glede na to, da naj bi bila pa zelenjava ki vsebuje vec kalcija bolj zdrava.
    In potem, da so nardili sanitarni inzinirji konec probiotikom to je pa naravnost smesno. Kako bo sanitarni inzinir znal opredeliti, kaj je dobro za imunski sistem in zdravje! Oni so naravnani na cim manj bakterij, ket so tko nauceni da manj bakt. manj okuzb in nesnage. ampak dejansko, potrebujes dobre bakt v telesu, da se ubranis slabim. Clovesko telo vsebuje vec bakterijskih celic, kot cloveskih. V nasem crevesju in na kozi je potrebno imeti dobro bakterijsko floro s cimvec razlicnimi koristnimi bakterijami, ki so med drugim prisotne v jogurtih in drugih mlecnih izdelkih. Mislim, da sanitarni inzinirji nimajo dovolj znanja o crevesni in kozni mikrobioti, da bi odlocali katere bakterije so dobre za zdravje.

    Ne zdi se mi prav, da je pisec yako zaverovan v svoj prav. Po mojem mnenju pa ima nekaj dobrih argumentov. Mleko dejansko ni super zdrava hrana, pac kalcij in beljakovine dobis z lahkoto v v drugih virih.Mascoba nkatero vsebije ni zdrava, je pa res da je je malo ( samo do 3.5%, v primerjavi z maslom ki ima 40%). Jesti je potrebno vsega po malo, in se mi zdi mleko cisto dobra hrana, ni pa to neko cudezno hranilo. ker to konc koncev tudi ne obstaja.
    Zdrava hrana pomeni vsega po malo, vec sadja in zelenjave in s tem vlaknim, manj nasicenih mascob in enostavnih sladkorjev. To je pa vsa umetnost. ne vem zakaj si ljudje komplicirajo zivljenje z nevemkaksno eksoticno hrano in superzivili. In se to, opazujte se, katera hrana vam ustreza in si glede na to priredite jedilnik. Samo pazite da bi hrana se vedno dovolj raznovrstna.

  7. Ivan je dejal 09.12.2016 ob 10:14

    Naravni odziv telesa pri treh četrtinah zemljanov na neko snov ne more biti bolezen!
    Zelo smiselno je mataforično zapisano, da je človeško mleko za možgane, kravje za mišice in kosti. To sem natančno pojasnil s hitrostjo rasti, težo možganov ipd. in temu je prilagojena kemična sestava mleka.
    Okrog kalcij in beljakovin, preberite znanstvene dokaze o smiselnosti, načinu delovanja in posledicah. To, da ste za nekaj slišite prvič, je lahko dober razlog, da se učite.
    Nisem pisal o sanitarnih inženirjih, ampak o sanitarnih inšpektorjih, ki so morali prepovedati laganja o učinkovitosti mlečnih napitkov, glede na ugotovitve tistih, ki znajo. O probiotičnih bakterijah nisem pisal.
    Teorija »vsega po malo« ne zdrži strokovne presoje. Veliko boljša je prehrana, ki izključuje živalske izdelke, omejuje maščobe, beljakovine in enostavne ogljikove hidrate.
    Debelim in bolnim telesa ne sporočajo, katera hrana jim ustreza, ker kar naprej uživajo isto hrano. Enako kadilcem telo ne sporoča, da je kajenje nezdravo.

  8. Živa je dejal 10.12.2016 ob 1:51

    Z veseljem se naučim kaj novega! Mi pošljete kakšen strokoven članek, ki potrjuje da beljakovine iz mleka povzročajo, da se več kalcija sprošča skozi ledvice v urin. Kako je pa z velikim vnosom kalcija z zelenjavo z ohrovtom in drugimi živili z visoko vsebnostjo kalcija? Kaj ta ne povzočajo ledvičnih kamnov?

    Hvala lepa in lep pozdrav

  9. Ivan je dejal 10.12.2016 ob 11:43

    Beljakovin v Sloveniji, podobno kot v svetu, zaužijemo preveč. Namesto povprečno 8 % dnevnega vnosa kalorij (tukaj je kar velika rezerva) jih zaužijemo 12 %. Torej, za vnos beljakovin ni treba skrbeti. Beljakovine iz živalskega izvora delujejo drugače (bistveno bolj obremenilno) kot tiste iz rastlinskega izvora. Kalcifikacija zaradi uživanja celovite rastlinske hrane skoraj ni možna, to “skoraj” vključuje zelo redke izjeme zaradi delovanje hormonov, mega odmerkov vitamina D ipd. O kalcijevem neravnovesju (zaradi beljakovin ga več izločamo kot zaužijemo) pri uživanju kravjega mleka berite tudi v moji knjige Hipokrat je bil kuhar – poti iz medicinskih in prehranskih zablod in tudi v novi knjigi Boj za resnico o kravjem mleku, ki izide okrog 20. 12. 2016.

  10. […] članka: Ivan Soče Vir: http://www.soce.si Virwww.cookingpanda.com Oznakekravje mlekomlekoresnica o mlekusoče Deli z ostalimi […]

  11. Vem samo eno. Odkar sem zmanjšal predvsem z vnosom mleka in delno mlečnih izdelkov se počutim bolje, veliko manj je gnoja v nosnicha in ob jutri (oziroma ga skoraj ni) moja koža je veliko lepša. Res se, če temu lahko rečeš tako, grešimo z navadnim jogurtom ali kefirjem vendar brez vsega gre res težko. Tudi otroci so nekako sprejeli, da mleko ni koristno za naše telo kar pa jih v šoli učijo nasprotno. No, pa smo tam.

Komentiraj

*

  • Zadnje objave

  • Kategorije

    • Bolezni (10)
    • Hipnoza (5)
    • Izbrano za vas (70)
    • Knjige (6)
    • Medicina (37)
    • Mediji (6)
    • Neuvrščeni (33)
    • Otroci (17)
    • Shujševalne diete (3)
    • Učimo se (29)
    • Vrt (3)
    • Za živali (9)
    • Zdravje (37)
  • Foto galerija

  • Značke