Ne ubijte sla! — o kravjem mleku (zadnjič)

Objavljeno dne 01. 11. 2016 v kategoriji: Izbrano za vas, Neuvrščeni

Polemika, ki jo je sprožil moj članek v Delu Kravje mleko (je za teličke) se je po treh mesecih končala (vsaj v dveh zadnjih številkah Dela na to temo ni bilo nobenega odziva). Kolikor vem, ostal je le en neobjavljen članek, katerega objavo je odgovorni urednik 4 krat zavrnil. To je moj popravek neresničnih in napačnih navedb avtorjev pisem bralcev, ki so pisali laži o meni in neresnice o kravjem mleku:

V SP dne 24.9.2016 so bila objavljena tri pisma bralcev, v katerih so avtorji komentirali moj članek Kravje mleko (je dobro za teličke), vendar niso navedli niti enega dokaza proti mojim 24-im argumentom o nepotrebnosti, nekoristnosti in škodljivosti uživanja kravjega mleka za ljudi, ki izhajajo iz odličnih znanstvenih raziskav, objavljanih v najuglednejših znanstvenih revijah, naravnih, bioloških in logičnih dejstev ter prakse milijard ljudi. Zaradi očitnega neobstoja dokazov so se avtorji lotili mene in me na številne nepoštene in žaljive načine želeli prikazati kot neverodostojnega, nestrokovnega, nepoštenega, nevrednega zaupanja in tudi nevarnega.

V svojem pismu zdravnik Vudrag že v prvem stavku izpriča svoj čustveni odnos do mleka, ko ga poimenuje »najbolj žlahtna med žlahtnimi tekočinami«, a za to žlahtnost ne zapiše niti enega samega argumenta ali dokaza. Sklicuje se na avtoriteto »kar nekaj avtorjev in mnenjskih voditeljev«, ki bi me naj razkrili kot nepoznavalca teme in dokazali, da sem pisal neresnice, kar ni res. Na moj članek je bil objavljen le en članek štirih zdravnikov, ki niso ponudili niti enega dokaza o tem, da sem pisal neresnice. Navajali so tiste resnice, ki jih beremo že desetletja in so, tako kot vedno doslej, zamolčali temno stran uživanja kravjega mleka. Kot, da ne obstaja niti najmanjša senca dvoma o izključni koristnosti kravjega mleka. Moj odgovor na ta članek še čaka na objavo. Nadalje g. Vudrag napiše neresnico »da spretno generiram polemiko«. Le odgovarjal sem na komentarje in nisem imel možnosti kar koli generirati. Očitek, da se sklicujem »na domnevne kredibilne vire, ki jih brez zadrege ne navajam« in da »bralce vabim na svoj komercialni blog« je laž. Devetnajst zelo kredibilnih virov (najuglednejše univerze, najuglednejši znanstveniki, objave v najuglednejših znanstvenih medicinskih revijah) so bili sestavni del mojega odgovora, a je zaradi dolžine članka z urednico dogovorjeno, da bralce napotim na svoj blog, ki je povsem nekomercialen. Domnevam, da g. Vudrag ni obiskal mojega bloga, ker ga ne bi mogel oceniti kot komercialnega in ni prebral znanstvenih virov za moj članek, sicer kot pošten zdravnik ne bi mogel o kravjem mleku pisati, da je najžlahtnejša tekočina za ljudi. Tudi štirje zdravniki, ki so drugače pisali o kravjem mleku, niso navajali nobenih dokazov in med njimi je nekdo, ki je nastopal v reklamah za mlečne izdelke, pa to za nobenega ni sporno. Torej je pomanjkanje prostora in ne količine dokazov bil edini razlog za poziv bralcem, da te dokaze preberejo na mojem nekomercialnem blogu www.soce.si. Potem mi g. Vudrag očita spretnost pri zasmehovanju stroke. Takšnih strokovnjakov, kot je zdravnik Vudrag, ni treba zasmehovati, sramotijo se sami z nepoznavanjem ali prikrivanjem znanstvenih dokazov tudi o škodljivosti kravjega mleka. V nadaljevanju g. Vudrag okrca uredništvo, ker objavlja takšne članke. Kot dokaz, da sem nevaren publicist (odvračam ljudi od najžlahtnejše tekočine) navaja moje pisanje o presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka, češ da sem odvračal ljudi. V članku »Boj proti raku ali za presejalne programe« sem javnosti predstavil verodostojne znanstvene dokaze o vprašljivi koristnosti in morebitni škodljivosti teh programov. Na moje pisanje so se odzvali trije zdravniki, vodje posameznih programov. Na moj dopolnili odgovor se niso več odzvali, ker je bilo nemogoče izpodbijati dokazov, ki sem jih navedel. Tudi domači uporabniki medicinskih storitev si zaslužimo celovito resnico, zaradi katere so v nekaterih državah določene programe opustili, v drugih pa so morali spreminjati marketinška vabila, v katerih so organizatorji novačili državljane za udeležbo in niso predstavili celovite resnice. G. Vudrag laže, da sem »zaničeval znanost in stroko in napeljeval bolnike na različne alternativne, nepreverjene rešilne bilke«. Nikoli česa takšnega nisem napisal. Omenjanje dela dejavnosti moje firme v istem odstavku je popolnoma deplasirano, je pa v funkciji ustvarjanja vtisa, da dejavnost firme sodi k alternativnim, neznanstvenim, šarlatanskim metodam, kar ni res. Zakaj le ni omenil, da v firmi ponujamo nekaj najpomembnejših knjig o vplivu hrane na zdravje v svetovnem merilu in v katerih najeminentnejši prehranski strokovnjaki in zdravniki o kravjem mleku ne pišejo ničesar lepega. Tudi v nadaljevanju se g. Vudrag ukvarja izključno z mano, na način, ki ni dostojen zdravnika in intelektualca. Od mene terja, da v novinarskem članku in pismih bralcev uporabim »znanstveni algoritem dokazovanja«, tega pa ne terja od zdravnikov in tega tudi sam ne naredi. En sam neizpodbiten dokaz o zdravstveni koristi kravjega mleka, pri katerem so znanstveniki enotni, bi bil koristnejši kot številni nekoristni napadi name.

Tudi v pismu g. Škofa nisem zasledil nobenega »znanstvenega algoritma dokazovanja«, da je »kravje mleko najuniverzalnejše živilo«, kot ga je poimenoval. Poleg primitivnega označevanja vseh, ki si drznemo podvomiti o mitu o kravjem mleku, da »mislimo po telečje«, zapiše strokovno modrost »da je kravje mleko tudi za teleta«. Zapiše kako neskončno in po otročje naivno verjame zdravnikom, ker so prisegli Hipokratu. Tisoče in tisoče tistih, ki so zaprisegli Hipokratu, je bilo obsojenih zaradi laži, goljufij, prevar, nestrokovnosti, malomarnosti, neodgovornosti, šarlatanstva … Skoraj brez izjeme sodobni zdravniki kršijo del Hipokratove zaprisege, da bo zdravnik: odvračal od bolnikov »vse, kar bi jim utegnilo biti škodljivo in nevarno«. Redno uživanje kravjega mleka, najmilejše rečeno, »utegne biti škodljivo in nevarno« in bi zdravniki svoje bolnike morali od njega odvračati. Nobenemu človeku, samo zaradi poklica, ki ga opravlja, ne smemo zaupati in brezpogojno verjeti. Tudi v drugih odzivih je bilo zaznati brezpogojno podporo zdravnikom, ki naj bi imeli prav brez dokazovanj – zadosten argument za neinformirane strokovnjake in državljane je »dr. med«. Z ničemer se ne da utemeljiti prepričanja, da zdravniki imajo dobro znanje o prehrani. Na medicinskih fakultetah ni predmeta o prehrani, niti eden od 22 zdravstvenih inštitutov pri medicinskih fakultetah v Ljubljani in Mariboru v svojem imenu niti ne omenja prehrane, na nobeni fakulteti nimajo katedre za prehrano. Raziskave na evropskih medicinskih fakultetah potrjujejo, da študij medicine ne omogoča izobraževanja o prehrani in da imajo v vseh šestih letih študentje medicine približno 24 ur o prehrani, v glavnem povezano z biokemijo. Brez najmanjšega dokaza zapiše g. Škof celo serijo neresnic: od tega, da znanost napreduje v smeri uživanja mleka za vse starosti … pa do znanstveno nepotrjenih zgodbic o zdravilnosti kozjega mleka, ki bi naj bilo še univerzalnejše od najuniverzalnejšega živila, pa neresnico, da se s kozjim mlekom in mesom prehranjuje dve tretjini človeštva, a o tem kdaj drugič v članku Kozje mleko (je dobro za kozličke).

Tudi v prejšnjih odzivih na moj članek ni bilo niti enega samega dokaza, da sem pisal neresnice, vrstili pa so se napadi, podtikale slabe namere, dvomilo o strokovnih in moralnih kompetencah, spraševalo komu verjeti, navajalo del dejavnosti moje firme, prejšnji članki, zmerjalo in žalilo, lagalo in zavajalo, prav so prišle tudi že leta stare radijske oddaje o kalciju, navajale osebne dobre izkušnje posameznikov z mlekom, izražal dvom v strokovno verodostojnost zapisanega zgolj zaradi uporabe ene besede v pogovornem jeziku, kot da resnica ne bi bila resnica, tudi če bi jo zapisal največji bedak z najslabšimi nameni v katerem koli jeziku … Le o kravjem mleku se (skoraj) ni pisalo! Mar o tako izjemni koristnosti kravjega mleka za zdravje ljudi res ne obstajajo trdni, verodostojni, jasni dokazi, o katerih je stroka soglasna in ki so preverjeni v daljšem časovnem obdobju na velikem številu ljudi, da se je bilo treba s tako vnemo ukvarjati le z menoj?

Zakaj se ustvarja videz, da gre za konflikt Ivan Soče : enotna medicinska in prehranska stroka? Jaz le pišem o konfliktu dela medicinske in prehranske stroke in znanosti, ki priporoča uživanje mleka proti delu te iste medicinske in prehranske stroke in znanosti, ki jo predstavljajo najuglednejše univerze in raziskovalci našega časa, in ki ne priporoča in odsvetuje uživanja kravjega mleka! Zakaj njihovi dokazi o nepotrebnosti, nekoristnosti in škodljivosti kravjega mleka širši javnosti ostajajo zamolčani in ne smejo biti objavljeni, kot je npr. priporočilo znanstvenikov s harvardske univerze, da je »malo, če sploh kaj dokazov, da visoki vnosi mleka ščitijo proti osteoporozi, in obstaja veliko dokazov, da so previsoki odmerki lahko škodljivi«?

Razumem zadrego zdravnikov in prehranskih strokovnjakov, ki so desetletja priporočali kravje mleko za zdrave kosti in splošno zdravje, češ, da je kravje mleko za ljudi »blizu popolnemu živilu«, »najžlahtnejša tekočina«, »najuniverzalnejše živilo« ipd., a resnica in zdravje državljanov morata biti pomembnejši od njihove zadrege in osebnih, finančnih in kariernih interesov.

Za mnoge ljudi in njihove interese je Ivan Soče prinašalec slabih novic. »Ubijte sla!«, je jasna zahteva predstavnice mlekarske industrije, dela slovenske medicinske stroke, bralcev – ljubiteljev mleka, ki nedopustno pozivajo uredništvo Dela, da me utiša oz. ne objavlja mojih člankov. V čigavo korist? Zakaj je kravje mleko, ki ga ne zmore presnoviti tri četrtine človeštva in je najpogostejši prehranski alergen ter ne vsebuje ničesar, kar ne bi vsebovala druga, manj sporna živila, tako nedotakljivo?

Ivan Soče, Maribor


Objavo tega članka je odgovorni urednik zavrnil z naslednjimi argumenti: (1) da sem imel možnost o svojih stališčih o kravjem mleku že pisati in da so na to temo objavili že nekaj mojih člankov; (2) da sem v popravku žaljiv; (3) da je popravek predolg, (4) da v bistvenih elementih ne zanikam ali popravljam navedb drugih in (5) da nimam pravnega interesa do popravka navedb g. Škofa, ki se je formalno odzval na članek Mleko, mlečni izdelki, kalcij, osteoporoza in ne na moj članek. O razlogih, zakaj se je odgovorni urednik odločil, da ne objavi v zadnji verziji za dve tretjini skrajšan članek, kjer sem neposredno popravljal le laži in podtikanja zdravnika Vudraga, lahko samo ugibam.

Iz enega od mojih štirih pisem odgovornemu uredniku:

Spoštovani gospod urednik! Človeško ne razumem, kako ste lahko objavili cel kup laži, napačnih navedb in žaljivk na moj račun (tudi takšno laž, da sem ljudi odvračal od udeležbe na presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka), meni pa ne dovolite objaviti popravka, da to ni resnica. Razumem, zgodi se napaka, ampak da tako vztrajno brez vsebinskih argumentov in z enostransko interpretacijo zakona zavračate objavo popravka – tega ne morem razumeti! Ne razumem, da ne vidite, kako ste pri svoji presoji vsebinsko, človeško krivični.
Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj ima odgovorni urednik tako očitno različna merila, kaj je žaljivo in kaj ni, kaj je vredno objave in kaj ni. Kako je možno stavek: »Navajali so le tiste resnice, ki jih beremo že desetletja in so zamolčali temno stran uživanja kravjega mleka. Kot, da ne obstaja niti najmanjša senca dvoma o izključni koristnosti kravjega mleka.« razumeti kot žalitev? Koga naj bi užalil s to resnično izjavo in zakaj ti zaslužijo vašo zaščito? Kako to, da je uredniku zelo pomembnih nekaj vrstic, ko je treba zanikati laži o meni, ob tako radodarni objavi celih člankov, v katerih so lažnivo in žaljivo pisali o meni? Zakaj želite, da pri bralcih Dela ostane vtis, da je vse zapisano o meni resnica? Zakaj pomagate škodovati moji osebni, moralni in strokovni integriteti? S kakšnimi nameni pomagate avtorjem objavljenih pisem (osnovno vprašanje je, zakaj ste jih sploh objavili, saj niso argumentirano nasprotovali mojim trditvam o kravjem mleku) pri razvrednotenju mojega pisanja o kravjem mleku in moji medijski izolaciji?
Kdo ima interes, da se moje pisanje o koristnosti kravjega mleka dokončno zaključi tako, da je videti, da je članek neko skrpucalo in plod domišljije nevarnega šarlatana, ki se ukvarja z neko alternativo, odvrača ljudi od zdravljenja … in tako ostane kravje mleko še naprej najžlahtnejša, najuniverzalnejša tekočina, popolna hrana za ljudi? Želim verjeti, da imate poštene namere, verjamem v dostojanstvo in avtonomijo novinarstva, ampak z zavrnitvijo objave popravka objektivno uresničujete želje in ščitite interes tistih, ki so bili »ogorčeni in na robu obupa« (kot je to izjavila dr. Nada Rotovnik Kozjek, zgolj ogorčenje pa predstavnica mlekarske industrije in bralci mlekofili) zaradi objave članka Kravje mleko (je dobro za teličke) in so pozivali uredništvo, da ne objavlja mojih člankov.






3 komentarji na “Ne ubijte sla! — o kravjem mleku (zadnjič)”

  1. Julij je dejal 03.11.2016 ob 18:33

    No, gospodje doktorji … kakšen dokaz v obliki nepristranskih raziskav v korist kravjega mleka za človeka z navedbo nepristranskih avtorjev, pa vam bomo morda počasi začeli spet verjeti. Dokler pa opletate zgolj z zmerjanjem in vzvišenostjo nad nami “navadnimi” državljani, ki smo mimogrede plačali vaše izobraževanje in plačujemo za vašo plačo, se neusmiljeno pogrezate v lastno sramoto in ste bolj kot strokovnjakom podobni fajmoštrom.
    Zavedajte se, da je znanje danes dostopno vsem. Na spletu v nekaj sekundah, knjige uglednih svetovnih avtorejev od koder koli na svetu v nekaj dneh, rezultati neodvisnih raziskav v nekaj klikih … eppur si muove.

  2. Marjana je dejal 04.11.2016 ob 4:48

    Ovseni napitek je dosti bolj zdrav od kravjega mleka, pa še zelo dober je. Tudi mandljevo mleko, ki je najbolj podobno materinem mleku. Sojino mleko, ki sem ga delala tudi sama, pa sem opustila, zaradi vprašljivosti soje. Podpiram vaš trud za ozaveščanje prebivalcev. Tudi sama se trudim v tej smeri, da bi ljudje sprevideli resnico o dogajanju v svetu in pošiljam informacije prijateljem in znancem, a žal opažam, da si veliko njih še zatiska oči in niti ne prebere informacij…

  3. Andrej je dejal 06.11.2016 ob 9:12

    Ni za pričakovati da bi ljubitelji mlečnih izdelkov hoteli slišati da so v zmoti skupaj s vsemi svojimi somišljeniki več rodov nazaj.
    Pa še to ljudje znamo poiskati inf. o ljudeh, ki so vas poskušali grdo očrniti a tudi tu velja, kdor drugemu jamo koplje sam vanjo pade.

Komentiraj

*

  • Zadnje objave

  • Kategorije

    • Bolezni (10)
    • Hipnoza (5)
    • Izbrano za vas (70)
    • Knjige (6)
    • Medicina (37)
    • Mediji (6)
    • Neuvrščeni (33)
    • Otroci (17)
    • Shujševalne diete (3)
    • Učimo se (29)
    • Vrt (3)
    • Za živali (9)
    • Zdravje (37)
  • Foto galerija

  • Značke