Anatomija neke manipulacije

 

Za Polet (priloga Dela) z dne 27. 09. 2016  je dr. Nada Kozjek Rotovnik, dr.med., napisala članek Odgovori na »beljakovinska vprašanja«. Med drugim je zapisala: »Na splošno velja, da telo dobro preskrbimo z vsemi esencialnimi aminokislinami, kadar nekdo uživa beljakovinske vire živalskega izvora. Razlog je v tem, da aminokislinska sestava živalskih virov beljakovin vsebuje praktično vse aminokisline, ki jih telo potrebuje, ponavadi te vire (beljak iz jajc, pusto meso, ribe, mleko in mlečne izdelke, zlasti skuto) imenujemo kakovostni viri beljakovin. V to smer nakazuje tudi izraz, da je njihova aminokislinska biološka vrednost visoka. Če povzamem, uživanje živalskih virov aminokislin je enostaven način, da v telo z beljakovinami vnesemo tiste aminokisline, ki jih potrebuje. Ob tem naj takoj poudarim, da to ne pomeni, da je treba jesti samo meso in podobno. Dobri so tudi nekateri rastlinski viri aminokislin in poznamo kar nekaj rastlin z dobro aminokislinsko sestavo beljakovin, to so soja, stročnice, tudi nekatere žitarice, na primer ajda in kvinoja. Nekdo, ki dobro pozna prehrano, lahko tudi iz rastlinskih virov sestavi vsaj za vsakdanje življenje dokaj dober beljakovinski jedilnik. Za življenje najbolj praktična rešitev pa je verjetno, da oba vira kombiniramo. Tako bo tudi večja možnost, da so ti viri res kakovostni.«

Gospa Kozjek Rotovnik velja za veliko medicinsko in prehransko avtoriteto, ki s svojimi članki pomembno oblikuje strokovno in javno mnenje o vplivu določene hrane ali hranil na zdravje. Ker se o tem na medicinskih fakultetah ne učijo skoraj ničesar, je znanje zdravnikov odvisno od kasnejšega izobraževanja, velika večina pa si resnice o vplivu posameznega hranila na zdravje oblikuje tudi iz takšnih člankov. Podobno kot zdravniki ravnajo drugi strokovnjaki in seveda prehransko neizobraženi državljani, ki slepo verjamejo zdravnikom. Zato je pomembno, da vplivni ljudje (mnenjski voditelji) v svojih člankih predstavijo celovito resnico, kar avtorica v tem članku ni niti približno naredila. Povsem jasno priporoča živalske beljakovine in je zelo diskriminatorna do rastlinskih virov beljakovin, kar je v nasprotju z znanstvenimi ugotovitvami o enakovrednosti virov beljakovin. V članku sem prepoznal vrsto manipulativnih prejemov (od izrazite pristranskosti, navajanje delnih resnic, neresnic, nenavajanja pomembnih dejstev, uporabe izbranih besed in besednih zvez do odkritega zavajanja bralcev), zaradi česar je videti, da so živalske beljakovine (skoraj) nenadomestljive. Na to neresnico in uporabo tehnike manipulacij je treba opozoriti.

1. Ko avtorica zapiše »na splošno velja« nepoučen bralec razume, kot da je to samo po sebi razumljivo, nekaj, o čemer ne gre dvomiti, ker je brezpogojno dokazano in v ničemer sporno. Na splošno velja, da je nujno dihati, ni pa nujno uživati živalskih beljakovin. To, kar je avtorica zapisala, je zares večinsko prepričanje, ki je ustvarjeno na že razbitih mitih o živalskih beljakovinah, ki se tudi skozi takšne tekste ohranjajo in generirajo ob veliki podpori industrije živalskih beljakovin (mesne in mlekarske skozi financiranje raziskav in vplivov na medije).

2. Dejstvo, da “živalski viri beljakovin vsebujejo praktično vse aminokisline”, je pri normalnih ljudeh v vsakdanji prehrani brez velikega pomena. Ni nujno, da bi vse esencialne aminokisline zaužili naenkrat, kaj šele v enem živilu. Gre torej za nekoristno prednost. Niti ene aminokisline ni samo v živalski hrani, vse aminokisline vsebujejo rastlinski viri beljakovin.

3. Imenovati živalske izdelke kot »kakovostne vire beljakovin« hkrati pomeni, da obstajajo tudi nekakovostni ali pa vsaj manj kakovostni viri beljakovin, to pa so rastlinski (tretje možnosti ni). S številnimi raziskavami je dokazana enakovrednost aminokislin, ne glede na vir, živalski ali rastlinski.

4. Navajati »visoko aminokislinsko vrednost živalskih beljakovin« pomeni, da je aminokislinska vrednost rastlinskih beljakovin nizka ali vsaj ne enako visoka, kar ni res.

5. Navedba »dobri so tudi nekateri rastlinski viri« je podcenjujoča do rastlinskih virov v primerjavi z živalskimi, ki jih je prej opisala kot kakovostne z visoko vrednostjo. »Dobri so tudi« ne pomeni enako kot »enakovredni so«, kar je znanstveno dokazano, da so.

6. Trditev, da lahko svoje beljakovinske potrebe iz rastlinskih virov zadovolji le »nekdo, ki dobro pozna prehrano« ima namen prestrašiti ljudi, ker velika večina sebe ne uvršča med dobre poznavalce prehrane. Različna rastlinska hrana, kjer osrednje mesto ima škrobna hrana in s katero zadovoljimo svoje energijske potrebe, nam zagotovi kakovostne beljakovine brez dobrega poznavanja prehrane, kaj šele medicinske ali nutricionistične stroke.

7. Izraz, da tudi dobri poznavalci prehrane lahko sestavijo “dokaj dober beljakovinski jedilnik” navaja na sklep, da z uporabo izključno rastlinskih živil še dobri poznavalci prehrane ne morejo sestaviti popolnega beljakovinskega jedilnika in se morajo zadovoljiti z »dokaj dobrim«.
8. Navedba, da so rastlinski viri beljakovin »vsaj za vsakdanje življenje« vsebuje sugestijo, da ta vir beljakovin ni primeren za npr. športnike ali bolnike, kar seveda demantirajo številne znanstvene raziskave in praksa vrhunskih športnikov, bolnikov itd.

9. V izjavi “za življenje najbolj praktična rešitev pa je verjetno, da oba vira kombiniramo” beseda ‘verjetno’ pomeni, da izjava ni podprta z znanstvenimi dokazi, ampak avtorica verjame, da je temu tako. Izraz ‘najbolj praktična’ nakazuje, da avtorica preferira vsejedi način prehranjevanja in/ali ima z njim največ izkušenj ter ga tudi priporoča. Resnica je, da popolno preskrbo z vsemi aminokislinami omogočajo rastlinski viri, brez da bi jih kombinirali z živalskimi.

10. Ne vem na čigavo pobudo (urednika, tehničnega urednika, avtorica) se je ob naslovu pojavila slika kozarca z živalskim mlekom in na koncu sestavka slika kokošjih jajc, ki bralcu sugerira, kaj so pravi viri beljakovin. Članka ni treba niti brati – odgovor na »beljakovinska vprašanja« je podan v slikah.

11. Niti z besedico niso omenjene negativne posledice uživanja »dobrih virov beljakovin«. Kot da ne obstajajo študije o škodljivih posledicah uživanja živalskih beljakovin. Bralec upravičeno pričakuje celovito informacijo o koristih in tveganjih, da se lažje odloči med praktično uporabo živalskih beljakovin (vse v enem hitro pripravljenem obroku) in zdravstvenim tveganjem zaradi te praktičnosti. Kot da ne obstaja opozorilo SZO o rakotvornosti mesa, kot da ne obstajajo priporočila svetovno najvplivnejših institucij za raziskovanje raka, da naj bolniki (posebej z rakom) omejijo uživanje živalskih beljakovin in jih zamenjajo za rastlinske. Kot da ne obstajajo raziskave o škodljivosti kravjega mleka ali jajc!

12. Avtorica nikjer niti ne omeni, da živalske beljakovine zaužijemo v paketu z maščobo (ki je tudi v pustem mesu), holesterolom, številnimi kemikalijami (od hormonov do antibiotikov), brez vlaknin in da nam takšna hrana kot celota zelo škodi. Res je, da veliko kemikalij lahko zaužijemo tudi z rastlinsko hrano, a te so manj obremenjujoče in se jim lažje izognemo.

13. V sestavku ni omenjena niti ekološka škoda (voda, narava, podnebne sprememba …) zaradi proizvodnje živalskih beljakovin. Morda je v tem trenutku odveč pričakovati, da bi zdravnica, ki bi po definiciji morala biti tudi humanistka, vsaj omenila družbeni problem legalnega nasilja nad živalmi, ki jim ne bilo treba trpeti in jih ne bilo treba ubijati le zaradi praktičnosti uporabe živalskih beljakovin, ki ljudem bolj škodijo kot koristijo. Ljudje opravičujejo vso škodo, ki jo prizadenejo sebi, naravi in živalim zaradi prepričanja, ki ga ustvarjajo tudi takšni članki, da je živalska hrana nenadomestljiva in da bi brez nje škodili svojemu zdravju. Resnica pa je povsem drugačna, kar dokazujejo milijarde zdravih in dolgoživečih rastlinojedcev.

14. Niti z besedico v članku niso omenjene zdravstvene prednosti uživanja rastlinskih beljakovin. Kot da ne obstajajo odlične znanstvene raziskave, da zamenjava živalskih beljakovin z rastlinskimi znižuje umrljivost in prispeva k vsestranskemu zdravju ljudi in dolgoživosti.

15. Beljakovinski »bavbav« (strašenje s količino in viri beljakovin) je umetno ustvarjen. Po določilih EFSE vse potrebe po beljakovinah zadovoljimo, če dobimo okrog 8 % dnevnih kalorij iz beljakovin, kar je sicer iz previdnostnih razlogov dvakratna količina, ki je znanstveno dokazana kot najnižja varna količina. Če uživamo dovolj raznolike rastlinske (predvsem škrobne) hrane nam ni treba skrbeti za primanjkljaj beljakovin, pogosteje je treba skrbeti, da jih ne zaužijemo preveč, kar bi močno obremenilo ledvice in nam tudi drugače škodovalo.

Na podlagi takšnih manipulacij se ustvarja javno mnenje o pomembnosti, popolnosti in superiornosti živalskih beljakovin zaradi česar je večina državljanov prepričanih, da je brez mesa, mleka in jajc nemogoče dobro skrbeti za svoje zdravje, kar seveda ni res. Na podoben način se ustvarjajo resnice o živalskih maščobah, o škodljivosti ogljikovih hidratov, o mleku kot skoraj popolni hrani in najboljšem viru kalcija, o jajcih kot najpopolnejši hrani ipd. ter se takšne resnice množično objavljajo v medijih, smernicah zdravega prehranjevanja in učbenikih. Posledice tudi takšnega hvaljenja živalskih beljakovin so polne čakalnice in bolnišnice ter predolge čakalne vrste. Ob prazni zdravstveni blagajni se število neozdravljivo bolnih predvsem zaradi nezdravega prehranjevanja vsako leto le povečuje.

Avtorica je nesporna medicinsko-prehranska avtoriteta v državi, kateri brezpogojno verjamejo drugi zdravniki, farmacevti, prehranski strokovnjaki, učitelji, novinarji, športniki, bolniki, starši…
Kdo si še ob članku takšnega avtorja zastavlja še petnajst dodatnih vprašanj! Kdo še podvomi o celovitosti in resničnosti podanih informacij in o tem, da so mnoge pomembne ostale prikrite in kdo jih bo sam iskal? A očitno je treba! 

5 odgovorov na “Anatomija neke manipulacije”

  1. by Janez 7 let ago

    Predvidevam, da bo resnica prišla v javnost, ko bo nekdo takšno nesporno medicinsko-prehransko avtoriteto tožil za neresničnost podanih informacij! Resnično mi je težko verjeti, da ne ve, kako zgrešeno piše o zdravi prehrani!

  2. by Klaruša 7 let ago

    Najbolj žalostno pa je, da vse te zmote ¨zdrave prehrane¨ sprejemajo vrtci in šole in naše otroke dobesedno futrajo z beljakovinami.

  3. by Tanja 7 let ago

    Bravo, Ivan. A kaj pomaga vse to obširno in z argumenti podprto utemeljevanje, ko vas bo prvi pisun iz prestolnice diskreditiral kar z lokacijo prebivališča. “Publicist iz Maribora” pač ne more imeti dovolj miselnih kapacitet, teoretičnega znanja in preverjenih izkušenj, da bi razsvetljeval one na drugi strani Trojan. Da tega, da ste “samo” ekonomist in da torej niste kompetentni govoriti o zdravju in morali, niti ne omenjam.

  4. Ivan, tole mi je pa tako všeč! Imaš dovolj “širine” in na srečo tudi časa, da v 15. točkah odgovoriš na takšen članek. Nekdo mora. Zato, da se ljudem odprejo oči, da morajo o svojem zdravju razmišljati sami. Čeprav se profesionalno ukvarjam z zdravo hrano in se torej po službeni dolžnosti s to temo ukvarjam vse dni in cele dneve, moram reči, da je včasih težko priti resnici do dna oziroma prepoznati verodostojno informacijo. Kaj šele naj reče nekdo, ki se s tem preprosto ne uspe ukvarjati, kot da mu je to življenjsko poslanstvo? Pa saj vendar pričakuješ prav od “avtoritet” (če odmislimo vse marketinško naravnane floskule vseh sort prodajalcev), da ti bodo povedale, kaj je res dobro zate in kaj ne. Hvala, da se trudiš!

  5. by Joža 7 let ago

    Bravo. Potrebna je kritičnost razmišljanja i to je to. Vendar tudi to ni absolutna resnica. Spomnite se kako so ped časom zelo odsvetovali uživanje svinske maščobe in to utemeljevali z raziskavami, predvsem nastalih v ZDA. Pri tem nihče ni opozarjal, da v ZDA imajo nižje standarde, glede predelave in prometa živil. Tam gre vse v korist liberalizacije, ki ima v ozadju ustvarjanje dobička. Ta ameriški vpliv je danes vedno bolj prisoten povsod po svetu. Nekoč so domače svinje bile hranjene z domačo hrano in v tej ni bilo nobene kemije (enako tudi perutnina, ribe itd.), saj tudi na njivah tega ni bilo kemije. Dajanje antibiotikov, ureje ipd. svinjam je danes realnost, nekoč tega ni bilo. Raziskave v ZDA so torej temeljile na napačnih vzorcih živil, ne da bi to opozorile in da bi naredili primerjavo. Redki strokovnjaki za prehrano to upoštevajo, zato so njihova priporočila nepopolna, torej zavajojoča-slaba.
    V nadaljevanju je treba spomniti tudi na farmacivske lobije, veliko reklam v javnih medijih in tudi preko raznih seminarjev ipd. Posledično danes prebivalstvo vsakodnevno uživa vedno več zdravil in dodatkov k prehrani. Strinjam se s tistimi, ki trdijo, da nas s hrano zastrupljajo, da bi prodali več zdravil, ki nas potem tudi zastrupljajo. Sam sem med temi, ki so mi predpisali 5 različnih tablet za znižanje pritiska in sicer po preiskavah na kardiologiji. Potem sem sam izločil dve tableti in užival normalno to je vsestransko hrano. Izogibal sem se le belemu kruhu. sladkorju in soli. Pritisk je bil na zgornji meji. Po več letih sem naredil preizkus. Užival sem hrano iz domačega vrta, domače reje svinjino, jagnjetino in ribe. Razume se, da sem meso užival v majhnih količinah in ne vsak dan. Postopoma sem ukinjal jemanje predpisanih tablet in po dveh tednih je krvni tlak bil na spodnji meji. Pri tem sem skrbel tudi za gibanje v naravi in doma uporabil sobno kolo. Sam sebi sem dokazal, da je krvni tlak na tak način normalen, brez jemanja zdravil.
    Moj zaključek:
    S hrano na tržnih policah nas zastrupljajo, kakor tudi z nepotrebnim predpisovanjem zdravil.
    Žal nimamo vedno možnost priti do naravne, zdrave hrane in tudi deklaracijam na proizvodih ne moremo verjeti. To nas potem sili v jemanje zdravil. Bodočnost ne obeta nič dobrega, zlasti ko nam na “zadnja vrata” prihaja “amerikanizacija” proizvodnje hrane, predvsem uporaba kemije in genetike v kmetijstvu. To je druga, vendar povezana tema.

Comments are closed.