Predavanja


Občasno predavam o zdravju z nemedicinskega vidika. Spodaj so informacije o nekaterih predavanjih.

 

Hipokrat je bil kuhar, Ljubljana, 28.2.2011

Prejšnja sobota je bila prav poseben dan. Za približno 150 kuharic, kuharjev, tehnologov, vodstvenih in vodilnih delavcev na čelu z direktorico podjetja Solexo, ki so se zbrali v amfiteatru Štefanovega inštituta v Ljubljani, sem imel predavanje o zdravem prehranjevanju s poudarkom na alkalnosti oz. zakisanosti.

Nad vabilom sem bil navdušen. Kako naj ne izkoristim priložnost povedati pomembne informacije ljudem, ki opravljajo najpomembnejši poklic na tem svetu.
V uvodu sem jim povedal, da se imam sam za kuharja in da z velikim ponosom in brez obžalovanja časa in energije pripravljam hrano za družino. Če sem iskren, še vedno sem ženin vajenec, ampak … Skrbeti za hrano, pomeni, skrbeti za zdravje. Ne skrbeti za zdravje, pomeni začetek bolezni.
Povedal sem, da je zdravstvena usoda tega planeta v rokah kuharjev oz. pripravljavcev hrane. Morda pojem hranitelj bolj ustreza. Za kakovostno in zdravo hranjenje ni treba kuhati. Vse statistike kažejo, da največ ljudi zboli in umre za posledicami slabe, nezdrave hrane. 
A kuharji pogosto ne odločajo, kaj bodo kuhali. Doma že, a kaj se bo kuhalo v šolah, vrtcih, podjetjih … odločajo drugi. Kako lahko v šoli pripravljaš zdrave obroke, ko šolske oblasti, skupaj z zdravstvenimi, zaukažejo, da mora biti v obrokih določena količina živalskih beljakovin, ali kot je zapisano v smernicah »vegetarijanstvo ni primerno za otroke«. Morda se bo kaj spremenilo zdaj, ko bodo (upam in si srčno želim) prebrali knjigo Kitajska študija.
Sodobna medicina veliko krat omenja Hipokrata, češ, on je oče moderne medicine. Berejo njegovo zaprisego, a delajo drugače. 
To, da je Hipokrat zdravil, je dejstvo. Ali je bil po izobrazbi diplomirani zdravnik, ne vem. Zanesljivo se ni ničesar učil, kar se učijo današnji zdravniki in današnji zdravniki se ne učijo ničesar, kar se je učil Hipokrat. 
Njegovo sporočilo: “kako lahko nekdo, ki ne pozna hrane, razume bolezni”, je še kako aktualno, a kaj zato. “Hrana naj bo vaše zdravilo in vaše zdravilo naj bo vaša hrana”, je še lepa misel, a v ambulantah s hrano še ne zdravijo. Kaj šele, da bi nas učili, kako naj s hrano preprečujemo bolezni.
Nekako sem začel dvomiti v poklic g. Hipokrata Ni mogel biti zdravnik, če pa je bil, današnjim zdravnikom ni niti malo podoben. Bolj ko premišljujem, bolj postajam prepričan — Hipokrat je bil kuhar. 
Če bo kdo rešil ta planet, ga bomo kuharji. 

Kuharji smo resnični zdravniki, doktorji se le trudijo popravljati naše napake. 

 

***

 

Živimo neodgovorno. Jemo, kar nam je všeč in ne, kar nam koristi

Dnevnik, 2. april 2012; Avtor: Jelka Pogačnik (o predavanju v knjigarni ZDAJ)

Ljudje, ki poznajo Ivana Sočeja, mu pravijo »razbijalec mitov«. Njegovo razmišljanje izhaja iz tradicionalne medicine Tibetancev, po kateri naj bi bili vzroki bolezni neznanje, navezanost in nesprejemanje.

Prepričan je, da zdravja ne najdemo v lekarnah, temveč v znanju, v poštenih informacijah. Poudarja, da živimo v času, ko je vrednota zdravljenje in ne zdravje, ko je rojstvo medicinski uspeh, življenje trošenje zdravstvenih storitev. Ko so alkoholne pijače in nezdravi obroki cenejši od sadnih in zelenjavnih sokov. Živimo v času, ko nas večina ni nabiralcev, lovcev, poljedelcev in živinorejcev. Smo predvsem kupci: hrane, vode, zdravja, časa. V taki družbi narašča število bolezni in bolnikov. Ljudje se prepuščamo čudežem medicine in farmacije. Živimo neodgovorno. Jemo, kar nam je všeč, ne tistega, kar nam koristi. Kadimo, čeprav vemo, da nam škodi. Bo že zdravnik poskrbel za zdravljenje. Se bo že v lekarni našlo zdravilo za težave in tegobe. Kot hudomušno pravi Soče: Za vsako zdravilo se najde bolezen.
Z vsem spoštovanjem govori o zdravnikih, ki rešujejo življenje in lajšajo tegobe. Vendar je prepričan, da se človek preveč zateka v ambulante in lekarne. Zdravilo bi morala biti hrana. Zdravnik bi moral biti predvsem svetovalec za zdrav način življenja, zdravo prehrano. Nešteto bolezni bi lahko pozdravili s spremembo prehranjevanja. Pa smo se pripravljeni odpovedati živilom, za katera sicer prav dobro vemo, da nam škodijo? Ali najprej pomislimo: Če je pa čokolada tako dobra, uf, in prikazujejo se mi dunajski zrezki in pomfri, res si jih moram privoščiti, samo enkrat živim, a ne? Če me peče zgaga, pa kaj, obstaja zdravilo. Ste se vprašali, ali te tabletke res kaj ozdravijo? Ali samo preglasijo simptome? Če jih nehate jemati, vas zgaga po nespremenjeni prehrani ne muči več? Boli vas glava. Vzamete »zdravilo«. Vas je res pozdravilo? Ali je odpravilo vzrok bolečine? Vas bo spet bolela, ko se boste soočili s šefom, ko se boste najedli čokolade in ocvrtih jedi, ko vas bo mlela časovna stiska? Medicina ni matematika. Ljudje smo zelo različni in tako tudi vzroki za podobne simptome. Ima zdravnik čas, da izve, kaj je naš vzrok za bolezen v tistem kratkem času, ki se meri v minutah? Si ga sami upamo vzeti, ko končno pridemo na vrsto in vemo, da je čakalnica polna, zdravnik pa utrujen?

Kje gospod Ivan Soče vidi rešitev? Razkril jo je v pismu, ki ga je poslal bivšemu ministru za zdravje Dorijanu Marušiču. Poslal ga je tudi uredništvom revij in časopisov. Odlomek: »Minister za zdravje mora skrbeti ne za to, da je čim več operacij, ampak da jih je čim manj, ne sme skrbeti za racionalno (u)porabo zdravil, ampak da jih potrebujemo čim manj, ne sme skrbeti, da zdravniki delajo v treh izmenah, ampak za to, da imajo čim manj dela. Ob neki drugi priložnosti sem predlagal, naj minister za zdravje ne bi bil zdravnik in bi to postal demokratičen standard, kot pri vojski in policiji, kjer obrambni oziroma notranji minister ni ne vojak ne policist. Minister za kmetijstvo bi moral biti zdravnik in skrbeti, da uživamo hrano, ki prispeva k našemu zdravju, ne da skrbi za dobičke pridelovalcev in predelovalcev hrane.«
Pismo je poslal, ker si želi, da bi ljudje ostali zdravi. Če smo zdravi, smo zadovoljni in polni moči. Če smo zadovoljni in polni moči, opravljamo obveznosti z večjo lahkoto in smo odpornejši proti stresu. Smo manj utrujeni, bolj ustvarjalni. Tega pa si gotovo želijo tudi naši politiki, saj bomo zdravi državljani črpali manj sredstev iz skupne blagajne in več prispevali vanjo.
Res si zelo želi, da bi se izmotali iz zanke, v katero smo se zapletli zaradi pohlepa kapitala, in premislili, kaj so resnične vrednote človeka. Svoje podjetje je poimenoval SITIS – velika želja. Predavanje smo poslušali v knjigarni Zdaj. Kaj še čakamo?

***

Predavanje o vplivu hrane na zdravje z naslovom : HIPOKRAT JE BIL KUHAR!

Predavatelj: Ivan Soče.Predavanje bo v okviru sejma NARAVA ZDRAVJE,To je uvodni tekst, ki je bil objavljen v sejemskemu vodniku.
……………………………………
»Kako lahko zdravi tisti,
ki ne razume hrane?«
                        Hipokrat
Moderna, farmacevtska medicina je neuspešna pri preprečevanju in zdravljenju večine kroničnih bolezni, ki se neustavljivo širijo po našem planetu.
Vse večjemu številu ljudi postaja jasno, da je treba odgovore iskati drugje in ne v farmacevtskih laboratorijih. Na podlagi vse številčnejših raziskav, se ustvarja široko soglasje, da je za naše bolezni odgovorna hrana in da s spremembo prehranjevanja in življenjskega sloga večino sodobnih bolezni lahko pozdravimo hitro, učinkovito, trajno in poceni.
Priče smo novemu neusmiljenemu tržnemu boju, v katerem nas prepričujejo, da je novo zdravilo – hrana, ravno tisto, ki ga proizvaja to ali ono podjetje.
Na vsakem koraku, v vsakem časopisu ali reviji, na vseh radijskih in televizijskih postajah nas bombardirajo z izsledki najnovejših znanstvenih in »znanstvenih« raziskav, ki ugotavljajo, da so tisti prejšnji ali drugi izsledki napačni ali vsaj vprašljivi. Tako imamo »dokaze« za vse: da je mleko koristno in da mleko povzroča bolezni; da meso zelo škodi in da brez mesa ni zdravja; da je prehranjevanje z rastlinami zdravo in da rastlinojedci veliko tvegajo. Komu verjeti? Katere raziskave so prave? Ali imamo podatke koliko časa je trajala raziskava, podatke o udeležencih, katere parametre so raziskovalci upoštevali, ali so upoštevali vplive drugih dejavnikov? Kdo financira raziskave?  Kateri znanstvenik je nevtralni raziskovalec in kateri je na plačilni listi kakšne multinacionalke? Poleg znanstvenikov in strokovnjakov, kateri politiki so podkupljeni, kateri novinarji, kateri mediji? Ali navaden kupec sploh lahko oceni verodostojnost kakšne raziskave? Komu lahko zares zaupamo?
Ljudje, bitja navad, v tej popolni zmedi inertno odmahnemo z roko in ničesar ne spreminjamo, razen tistega, v kar nas z agresivnim marketingom prepričajo tisti, ki imajo ogromno denarja in od tega prepričevanja pričakujejo ogromne dobičke.
Vprašanje usodnega vpliva hrane na zdravje se je aktualiziralo z izidom Kitajske študije, knjige po kateri nihče na hrano ne more gledati enako kot prej. To je knjiga, ki ima potencial, da spremeni ta svet. Dokončno in nepreklicno, z najbolj strogimi znanstvenimi merili o raziskavah in raziskovalcih in z najtršo zdravorazumsko logiko, lahko spoznamo, katera hrana usodno vpliva na naše zdravje. A žal teh informacij pogosto nimajo tisti, ki odločajo o našem zdravju. Če parafraziram Hipokrata: Kako lahko skrbi za zdravje tisti, ki ni prebral Kitajske študije?
Ali res moramo vedeti vse o poteku znanstvenih raziskav, vse o laboratorijih in raziskovalcih ali pa se morda lahko zanesemo tudi na zdravo pamet?
Dejstvo, da človek s podobnim prebavnim sistemom živi tisoče in tisoče let, je upoštevanja vredno. Kako si je narava zamislila, da bi naj živeli v skladu z njenimi pravili? Kaj je biološko logično? Kaj o prehrani pravijo prvi pisni viri, s katerimi razpolagamo? Koliko je še aktualen nauk očeta sodobne medicine Hipokrata: »Naj kemična zdravila ostanejo v lekarni, če le lahko zdravite s hrano!«
Kuhanje, kot sinonim za pripravljanje hrane in ne dobesedno, je odločilna aktivnost za zdravje. Od kuharjev (vseh pripravljavcev hrane v vseh domovih) in njihovega znanja je v največji meri odvisno naše zdravje.
Hipokrat, ki ga je sodobna medicina razglasila za svojega očeta, je zdravil s hrano. Saj poznate tisto že ponarodelo »hrana naj bo vaše zdravilo…«
Ne vem natančno, kaj je bil pogoj, da je nekdo v tistih časih postal zdravnik. Hipokrat zanesljivo ni podpisal zaprisege, da bo zdravili samo s farmacevtskimi pripravki, da ne bo uporabljal drugih načinov zdravljenja, ki bi bolnikom pomagali, da bo plačeval licenčnino zdravniški zbornici, kar mu bo omogočilo delo.
Po sedanjih predpisih Hipokrat ne bi smel zdraviti in bi najbrž že zdavnaj končal v zaporu. Razglasili bi ga za mazača in v najboljšem primeru za nevarnega kuharja.
Če bi Hipokrat izbiral svoje naslednike, dvomim, da bi izbral sedanje zdravnike. Morda bi raje izbral kuharje. Hipokrat bi lahko bil oče sodobne kuhinje, v kateri bi zdravili s hrano: hitro, učinkovito, poceni, trajno, brez stranskih in neželenih učinkov.
Lahko pa bi bil tudi oče sodobne medicine, če bi le-ta upoštevala njegovo zapoved: »Naj kemična zdravila ostanejo v lekarni, če le lahko zdravite s hrano!«
Kaj pa, če je bil Hipokrat res kuhar?
S katero hrano bi nas danes zdravil?

 

***

Predavanje za bralce revije 7DNI, ki je bilo v sobot0, 10. 11. 2012

“Bolezen je dober posel”

“Nikoli v zgodovini človeštva zdravju nismo namenili več denarja, znanja in časa in nikoli nismo bili bolj bolni,” je na srečanju 7 dni za bralce opozoril Ivan Soče

Foto: Marko Vanovšek

 

“Zakaj denarja in znanja ne vlagamo raje v to, da bi ljudi učili, kako naj skrbijo za svoje dobro zdravje?” je pred polno dvorano spraševal Ivan Soče.

 

 

“Število zdravnikov na prebivalca narašča, bolnišničnih kapacitet je vedno več, ustanovili smo novo medicinsko fakulteto, uvažamo zdravnike in drugo medicinsko osebje. Farmacevtska industrija se hvali, kako vedno več vlaga v znanstvene raziskave, kako proizvaja bolj učinkovita in manj nevarna zdravila. Država zagotavlja, da ima dobro kontrolo nad kakovostjo zdravstvenih storitev in farmacevtskih pripravkov. Na drugi strani imamo neusmiljeno statistiko, da je vsak dan več bolnih,” je pred polno dvorano Zavarovalnice Maribor, kjer je gostovalo redno mesečno srečanje našega tednika 7 dni, povzemal stanje Ivan Soče, človek, ki 25 let načrtno spremlja podatke in raziskave v zvezi z zdravjem in prehrano ljudi.
“Pri nobeni kronični bolezni nismo zmanjšali letnega prirastka novih bolnikov in tudi starih nismo pozdravili. Če sodobna medicina bolnih ne more pozdraviti in če ne more preprečiti nastajanja novih bolnikov, se vsiljuje en sam sklep: pri večini kroničnih bolezni je farmacevtska medicina neučinkovita. Več kot je zdravnikov, bolnišnic in farmacevtov, več je bolnih.” Temu sledi sklep, da je s sistemom, kako država zagotavlja zdravje ljudi, nekaj hudo narobe. Zdravila in sodobna medicina so ob silovitem napredku znanosti vse manj učinkovita. “Podatki pokažejo celo šokantno posledico zdravljenja. Medicina ne samo da ne zdravi, zaradi zdravljenja tudi zbolevamo in umiramo.” Ivan Soče je opozoril na podatek, ki so ga objavili v ZDA, po katerem je v ZDA zdravljenje tretji najpogostejši vzrok smrti. “V Evropski uniji, kjer za preventivo namenimo le 3 odstotke denarja in za zdravljenje 97 odstotkov, ni nič drugače.”

Nujna bi bila preventiva

Logičen sklep ob tej nemoči sodobne medicine je po Sočetovem mnenju preventiva. “Zakaj denarja in znanja ne vlagamo raje v to, da bi ljudi učili, kako naj skrbijo za svoje dobro zdravje? Zakaj pozornost usmerjamo v zdravljenje in ne v preprečevanje nastanka bolezni? Naša bolezen in zdravljenje sta vir velikanskih dobičkov. Zdravje v tem trenutku nobenemu ne prinaša dobička in se zato z zdravjem nihče ne ukvarja.
Bolezen je dober posel,” je opozoril na še en logičen sklep ob razmerah. In če se to ve, bi tisti, ki so odgovorni za zdravstveni sistem v državi, morali reagirati. Sistem resnično podrediti skrbi za zdravje. “Zdravniški poklic je edinstven. Reševati življenja, pomagati v najhujših stiskah je izjemno delo. Gre za naše zdravje in naše življenje, zato smo tudi na vsak spodrsljaj zelo občutljivi,” je Soče povzel tisto, kar vedo tako zdravniki kot tudi oni, ki prihajajo k njim v upanju, da jim bodo povrnili zdravje. Tudi to, da je medicina pri veliko rečeh nepogrešljiva, so posegi, ki rešujejo življenje, kirurgija in še marsikaj je nenadomestljivo. Je pa medicinska doktrina pretoga, ob šolski medicini, ki zdravnike omejuje pri njihovem poslanstvu, je še več znanj, ki bi jih lahko koristno uporabili.

“Premnogokrat zdravljenje, ki je v skladu z medicinsko doktrino, oslabi samoozdravitvene sposobnosti bolnika, včasih ga po nepotrebnem pohabijo. To sami dovolimo, ker nekritično verjamemo, da je vse, kar nam zdravnik reče, za nas dobro. Zdravljenje, za katerega ni dokazov, da rešuje življenja in prinaša dokončno in trajno ozdravitev, vključno z večino operacij vsaditve srčnih obvodov, mastektomijo, kemoterapijo, zdravili proti diabetesu in zdravili za znižanje krvnega pritiska ali za osteoporozo, mnogi zdravniki predpisujejo skoraj refleksno. Bolniki pogosto verjamejo, da so te pristope k zdravljenju temeljito testirali in dokazali njihove učinke.” Dokazi pa so, je poudaril Soče, da vnaprejšnje zaupanje, to je vero v vsemogočnost sodobne medicine, prepričanje, da je vsak zdravnik dober strokovnjak in dober človek, ki bo za nas izbral le najboljše, plačujemo z ogromnimi denarji in tudi najdragocenejšim, kar imamo – z zdravjem.

“Če nas bo veliko, ki se bomo naučili postati zahteven naročnik zdravstvenih storitev, bomo izjemno veliko naredili za svoje zdravje in zdravje vseh nas. Naša temeljna ustavna in občečloveška pravica je, da živimo v zdravem okolju, da jemo zdravo hrano, pijemo dobro vodo in vdihavamo čist zrak. Temeljna pravica bolnika je pravica do trajne ozdravitve in ne do dosmrtnega zdravljenja.”

Zdravilna moč hrane

Ivan Soče je opozoril še na raziskave, ki jih pri skrbi za zdravje v državi ne bi smeli ignorirati. “Danes kupujemo že pripravljeno hrano, jemljemo prebiotike, probiotike, odvajala … Nič več ne poteka naravno. Država se hvali s svojo skrbjo, da je hrana s trgovskih polic varna, a popolnega nadzora ne more imeti. Hrana brezpogojno mora biti varna, država pa bi morala skrbeti, da bi bila tudi hranljiva in zdrava.
Polna usta so nas o uravnoteženi hrani, kakovostnem prehranjevanju, imamo nešteto smernic za zdravo prehranjevanje. Od tistih, ki o zdravju odločajo, pa malokdo preprosto, biološko logično in znanstveno potrjeno pove, katera hrana ne povzroča bolezni in zagotavlja zdravje.” Hrano imamo ljudje za pomembno v našem življenju, pri prehranjevanju pa je veliko napačnih gledanj, pridobljenih s tradicijo in prepričevanji prehrambne industrije. “Ko ljudje zbolijo, so pripravljeni spremeniti prehrano. Takrat jim je logično, da se bi bilo treba zdravo prehranjevati. Ko so zdravi, pa težko spremenijo navade.” Soče spomni na Hipokratovo misel, naj kemična zdravila ostanejo v lekarnah, če lahko zdraviš s hrano. “Nezdravo prehranjevanje povzroča večino bolezni. Eden prvih znakov nezdravega prehranjevanja je debelost, ki je uvertura številnim boleznim.

Zbegani ljudje, ki jim zdrava kmečka pamet pravi, da je s to hrano, ki jo predpisujejo v državnih smernicah in zagovarjajo strokovnjaki, nekaj narobe, postanejo lahek plen novodobnih in samozvanih nutricionistov, strokovnjakov za super živila, ustvarjalcev brezštevilnih diet. Uveljavlja se miselnost, da je za hujšanje potrebna posebna dieta. A so to povsem nepotrebne stvari. Ker je zdrava prehrana najboljša dieta. Lahko namreč jemo izjemno bogato, raznoliko, okusno in na tisoče načinov pripravljeno zdravo hrano in imamo oziroma pridobimo idealno težo in odlično zdravje.”

Med tistimi živili, ki jih industrija propagira, a so dokazano škodljiva, uvršča mleko živalskega izvora. “Ni naravno, da človek uživa mleko, ki je namenjeno kravjemu mladiču. Vsaka živalska vrsta v prvih mesecih življenja pije mleko svoje matere. Potem pa ga ne potrebuje več oziroma je celo škodljivo. In pri ljudeh je podobno. Zavzemam se za zdravojedstvo, v okvir katerega pa ne sodi meso, saj ima bistveno preveč beljakovin, kot jih naše telo potrebuje.”

Bojan Tomažič

 Dan po predavanju, ki ga je snemala »Večerova  televizija« je Večer v svoji spletni izdaji objavil video prispevek s predavanja.

Datum: 8.11.2012 13:50:00 – Stran: Zanimivosti 

VIDEO:

“Za vsako zdravilo
se najde bolezen”

 V okviru srečanj, ki ga pripravlja revija 7 dni, se je včeraj predstavil Ivan Soče. Peto predavanje, ki ga za bralce že petič zapored pripravlja 7 dni, je postreglo z vrsto zanimivih informacij. V predavanju Moč lastnega znanja in nemoč farmacevtske medicine, je Soče spregovoril o tem, kako bi lahko s hrano, hipnozo ali bioenergijo preprečili oziroma pozdravili mnoge bolezni. “Za vsako zdravilo se najde bolezen, zdravja ne najdemo v lekarnah, temveč v znanju, v poštenih informacijah,” poudarja Soče.

 

***

Enostavni veganski izziv v Sloveniji!

Avstralska organizacija za osvoboditev živali je v sodelovanju s Slovenskim veganskim društvom organizirala prvi 30-dnevni enostavni veganski izziv v Sloveniji in na ta način prijavljene udeležence spodbudila, da se 30 dni zapored prehranjujejo vegansko. V obdobju od 10. marca do 9. aprila 2013 je izziv opravljalo kar 583 ljudi, od tega jih je 337 zahtevalo veganskega mentorja, ki so jim pomagali pri vprašanjih in jih spodbujali na njihovi poti. Mentorsko pomoč je nudilo kar 65 mentorjev, poleg njih pa je pri izzivu na tak ali drugačen način pomagalo še 135 oseb.

V ponedeljek, 15. aprila, je bil organiziran zaključni dogodek,  na katerem je imel predavanje tudi naš direktor Ivan Soče. Na predavanju z naslovom Hipokrat je bil kuhar je predstavil vsebino svoje knjige z enakim naslovom, ki bo kmalu končana,  in vsebino knjig Kitajska študija, McDougallov načrt in Izzivalno drugo mnenje.  Opozoril je, da zgolj odpovedovanje hrani živalskega porekla ne zagotavlja dobrega zdravja in da je treba o pomenu hrane in zdravem prehranjevanju vedeli več. Nekaj knjig, ki jih je izdalo naše podjetje, je tudi podaril novopečenim veganom.

Nastopili pa so še tudi Mladen Krsnik, Milan Mrđenović in Jadranka Juras, ki so delili svoja znanja in izkušnje. Med dogodkom so se v nagradnem žrebanju za 3 glavne nagrade potegovali vsi tisti, ki ob prijavi še niso bili vegani, in so hkrati uspešno opravili izziv.




  • Zadnje objave

  • Kategorije

    • Bolezni (10)
    • Hipnoza (5)
    • Izbrano za vas (70)
    • Knjige (6)
    • Medicina (37)
    • Mediji (6)
    • Neuvrščeni (33)
    • Otroci (17)
    • Shujševalne diete (3)
    • Učimo se (29)
    • Vrt (3)
    • Za živali (9)
    • Zdravje (37)
  • Foto galerija

  • Značke