Ivan Soče

Moramo se vrniti k škrobni hrani!

Objavljeno v časniku VEČER, 29. junija 2014 

“Moramo se vrniti k škrobni hrani!”

Po desetletjih prehranjevanja po uradnih smernicah zdravega prehranjevanja je jasno, da obstoječi način neustavljivo proizvaja bolezni. “Vse, kar smo se naučili, preverimo še enkrat,” predlaga založnik in publicist Ivan Soče.

Teorij in nasvetov o tem, kaj bi morali jesti, da bi bili zdravi, je zelo veliko. Vi vse preverite. Kako in zakaj? 

Pred leti sem ugotovil, da imam, kot vsi drugi, informacije o prehrani iz nezanesljivih virov: od prehransko neizobraženih staršev, od prehranskih strokovnjakov, ki so prodajali svoje izdelke, in podobnih resnic, ki jih je producirala prehranska industrija, ki ima velikanski vpliv na politiko, šolstvo in medije. In jasno je bilo, zakaj je toliko prebavnih težav, bolezni,  debelosti in zakaj nobena shujševalna dieta ne deluje. 

Uradne smernice zdravega prehranjevanja zanesljivo ne prispevajo k boljšemu zdravju državljanov, saj se število bolnikov z boleznimi, ki so izključno posledica nezdravega prehranjevanja, nenehno povečuje. Če vemo, da je naše zdravje najbolj odvisno od hrane, in da je vsak dan več bolnih, potem je nekaj narobe s temi smernicami. Ker vem, da hrana 90-odstotno odloča, ali bomo bolni ali zdravi, sem začel raziskovati in iskati, kdo je najbolj zanesljiv, nepristranski vir informacij. Spoznal sem, da pri neodvisnih znanstvenikih ni pomembnejših razlik glede dokazov, katera hrana je zdrava, da imajo najobsežnejše raziskave podobne rezultate, da narodi, ki so najbolj zdravi, najbolj čili in najdlje živijo, uživajo podobno hrano. Samo sledim tem enotnim dokazom in ne nasedam posameznim “revolucionarnim” odkritjem ali tistemu, kar propagira industrija.

Kaj še ugotavljate?

Da je ogromno namerno ustvarjene zmede na področju prehrane, da je veliko nasprotujočih si informacij zgolj zato, da lahko ima vsak prav in vsak nekaj proda. Mediji objavljajo vsak dan druge resnice in tudi namerne laži. Mnogi ljudje v obupu odmahnejo z roko in nadaljujejo svojo slabo prakso, meni pa je bilo pomembno, da spoznam resnico. To ni težko ali zahtevno, le radoveden moraš biti in moraš biti pripravljen sprejeti nekaj, kar ti morda v prvem trenutku ni všeč. To je edini način, da se ubraniš pred prevaro. Ko na primer preberemo članek, da so jajca popolno hranilo, je treba o tem podvomiti in preveriti. Šele tako lahko ugotoviš, da obstaja veliko verodostojnih dokazov, da že eno jajce na teden škodi našemu zdravju.

Kaj torej jesti, da ne zbolimo?

Pravo vprašanje je, ali hočemo jesti, da smo zdravi, ali hočemo jesti, da zgolj uživamo. Seveda je možno obojno – le naučiti se moramo uživati v tistem, kar nam koristi. Običajno razmišljamo, koliko nam kaj škodi. Ljudje rečejo, saj kakšna cigareta ne škodi, kakšen kozarček alkohola ni hudo, kakšen zrezek te ne ubije, mleko ni tako slabo. Pravo vprašanje je, zakaj bi nekaj uživali, če nam ne koristi. Zaradi navade in ugodja, rečejo mnogi, pozabljajo pa, da so te navade pridobljene in okusi privzgojeni. Vse to lahko spremenimo in začnemo uživati v tistem, kar nam koristi. Torej na vprašanje, kaj je resnično zdravo in niti najmanj ne more nobenemu škodovati, je odgovor: rastlinska hrana, kjer osrednje mesto pripada škrobni hrani, z omejenim vnosom rastlinskih maščob in beljakovin  ter kolikor se le da, najbolje pa nič, brez visoko predelane rastlinske hrane.

SMO NARAVNI ŠKROBOJEDCI

Za eno od prevar štejete tudi preganjanje škroba iz prehrane. Zakaj?

Kljub velikanskemu vplivu prehranske industrije, ki nam z nenehnim ponavljanjem neresnic pere možgane, očitnega ne morejo skriti. Število bolnikov zaradi napačnega prehranjevanja vztrajno raste, število predebelih se je podvojilo. To vidimo na vsakem koraku. Velike prevare o škodljivosti ogljikovih hidratov in poveličevanja beljakovin in maščob je dokončno konec. Bistvo te prevare je izenačevanje vse hrane, ki vsebuje ogljikove hidrate. Le neumen ali zlonameren človek lahko v isti koš zmeče marmelado in polnovredni kruh, krompir, riž, koruzo in beli sladkor, piro, ajdo, tef, batato in krof. Ustvarjeno je mnenje, da so ogljikovi hidrati škodljivi, da redijo, povzročajo bolezni. To je res, a velja le za industrijski sladkor, marmelado,krof in podobno. Krompir, sladki krompir, polnovredna žita … so za ljudi popolna hrana.

Škrobna hrana je v zadnjih 10 do 15 tisoč let omogočila napredek naše civilizacije. Ljudje smo naravni škrobojedci, saj imamo edini dovolj encima za presnovo škroba. Številni dokazi o zdravilnosti škrobne hrane so zbrani v knjigi Škrob je rešitev zelo priznanega ameriškega zdravnika Johna McDougalla, ki je napisal že 11 knjig in 40 let zdravi s škrobno hrano.

Večinsko velja, da krompir redi, zdaj bomo pa hujšali z njim?

Po desetletjih eksperimentov z beljakovinskimi in drugimi dietami, po desetletjih prehranjevanja po uradnih smernicah zdravega prehranjevanja je jasno: obstoječi način prehranjevanja neustavljivo proizvaja bolezni. Pred šestdesetimi, osemdesetimi leti, ko je bil škrob osnovna hrana, ni bilo predebelih ljudi, kroničnih bolezni skoraj ni bilo, avtoimunske bolezni so bile izjemno redke. Tako je tudi danes v skupnostih, kjer se prehranjujejo pretežno s škrobno hrano, kot so se prehranjevali pred stotimi leti. Škrob je naravna hrana ljudi, in če spoštujemo naravne zakone, je vse v redu. Niti ena svobodna žival ni predebela, ker uživa hrano, ki ji jo je narava namenila. Od prazgodovine naprej je bila škrobna hrana temelj človeške prehrane na skoraj vseh kontinentih. Pri obstoječem sodobnem načinu prehranjevanja, kjer je škrobna hrana zavzema približno 20 odstotkov vnesenih kalorij, ima polovica odraslih preveliko telesno težo, tretjina otrok je predebelih, število sladkornih bolnikov skokovito narašča, zaradi zamašenih žil in povezanih težav umira vse več ljudi. Če hočemo spremeniti to stanje, se moramo vrniti k škrobni hrani. 

Takoj ko začnemo uživati nam namenjeno hrano, torej rastlinsko hrano, kjer centralno mesto pripada škrobni hrani, se približujemo zdravju, kar pomeni zaustavitev napredovanja ali celo ustavitev bolezni, pomeni pridobitev idealne telesne teže, dobro počutje, lepši videz. Telo ima velikansko samoozdravitveno moč, le zagotoviti mu je treba zdravo hrano. Škrobna hrana ima malo kalorij in se z njo praktično ni mogoče zrediti. Ocvrt krompirček redi zaradi maščobe, katere en gram ima 9 kalorij, in ne zaradi krompirja, katerega gram ima eno kalorijo. Ocvrti krompir ni škrobna hrana. S celovito škrobno hrano se ni možno zrediti.

Ali ob trditvi, da je škrob najboljša hrana, ne manjkajo beljakovine, vitamini in še kaj?

Škrob je osnovni vir energije, riž, krompir, koruza, ajda, pira, druga žita in stročnice so naše naravno gorivo. Škrobna hrana vsebuje poleg sestavljenih ogljikovih hidratov tudi dovolj prvovrstnih beljakovin in najboljših maščob, vlaknin, mineralov in vitaminov. Osrednji škrobni obrok je treba dopolnjevati z različno raznobarvno zelenjavo, nekaj sadežev ter malo oreščkov in semen. Če dobimo 80 odstotkov kalorij iz škrobne hrane, do 10 odstotkov iz rastlinskih beljakovin in do 10 odstotkov iz rastlinskih maščob, se prehranjujemo skladno z inteligenco narave in našim genskim načrtom.

PREVLADUJOČE SMERNICE INDUSTRIJE

Kitajska študija, raziskava o napakah prehranjevanja, ki sta jo napisala Američana dr. T. Colin Campbell in zdravnik Thomas M. Campbell, pomeni prelomnico pri razlagah, podkrepljenih z dokazi o tem, kaj je v prehrani zdravo in kaj škodi. Kaj nam sporoča?

Kitajska študija je še vedno največja epidemiološka študija o vplivu hrane na zdravje vseh časov, ki je potekala na Kitajskem. Ta študija in na njenih ugotovitvah napisana knjiga sta prelomni zaradi količine verodostojnih dokazov o vplivu hrane na zdravje. Ti dokazi so tako prepričljivi, jasni, množični, celoviti, biološko logični, da bi res morali pomeniti prelomnico v načinu prehranjevanja.

Kakšne učinke je študija imela pri nas?

Knjigo smo v slovenščino prevedli tri leta po izidu v ZDA. Ob predstavitvi knjige na prvem programu nacionalne televizije je ena najvplivnejših oseb na področju prehrane javno izjavila, da knjige še ni prebrala, kar sem potem javno označil kot strokovni škandal. Izsledke ene najpomembnejših znanstvenih študij bi morala prebrati v originalu, še pred izidom istoimenske knjige. Takšni strokovnjaki pišejo smernice o zdravi prehrani. Ni je prebral minister za zdravje, tudi ne minister za kmetijstvo, ki skrbi za hrano. Da o številnih zdravnikih in nutricionistih niti ne govorim. Vsi se držijo uradnih smernic prehranjevanja, ki jih je narekovala prehranska industrija in so, glede na zdravstveno stanje državljanov, pogubne.

Zakaj je tako?

Prvi korak k zavestnemu vedenju, da je z obstoječim načinom prehranjevanja nekaj hudo narobe, tudi na področju izraženje genov, je res narejen. Potreben je naslednji, ki vodi v podzavest. Ljudje so tako globoko zmanipulirani že nekaj generacij, zato ne morejo sprejeti dejstva, da je njihova najljubša hrana, ki jo priporočajo zdravniki, prehranski strokovnjaki, jih o njej učijo v šolah, v medijih objavljajo recepte, posiljujejo z reklamami …, njihov najhujši sovražnik. Nešteto dokazov lahko imate, da je kravje mleko škodljivo, a tisti, ki o prehrani in mleku nič ne vedo, bodo trdili drugače, ker je v njihovi podzavesti mleko odlična hrana. Ujeti smo v neke miselne vzorce in zasužnjeni v sistemu, ki producira le tiste resnice, ki prinašajo profit.

Zakaj je zdravstvena in prehranska oblast nista povzeli tistega, kar bi ljudem koristilo?

Ker sta naklonjeni kapitalu. Volilne kampanje podpira zainteresirana industrija, politiki morajo slediti interesu tistih, ki imajo finančno moč. Minister za prehrano je prišel iz prehranske industrije, njegova “volilna baza” je prehranska industrija in po izteku mandata se bo najbrž vrnil v prehransko industrijo. On je tisti, ki je preprečil dodatno obdavčitev zdravju škodljive hrane, in celo državo prelepil z jumbo plakati o koristnosti mleka in mesa. Ministri za zdravje so iz medicine in farmacevtske industrije: od tam prihajajo in tja se vračajo.

Se res vse vrti samo v tem krogu?

Očitno smo žrtve tega kadrovskega vrtiljaka. Državljani smo koristni le kot kupci in davkoplačevalci. Naše nezdrave prehranske navade so vir nepojmljivo velikih zaslužkov prehranske in zdravstvene industrije.

Ko gledamo televizijske reklame za zdravo otroško hrano, po katerih so čokoladni zajtrki najboljši, se res zdi vse zelo čudno.

To je dokaz, da je politikom malo mar za naše zdravje. V trenutku bi lahko sprejeli zakon o prepovedi nastopanja otrok v takšnih reklamah, o obveznih opozorilih, da je takšna hrana zdravju škodljiva. Njim pa je vseeno, ali zanje glasuje bolan ali zdrav državljan. Ne gane jih, da si bodo ti otroci čez nekaj let vsak dan vbrizgavali inzulin in veliko časa prebili v zdravstvenih ordinacijah.  Takrat se bodo neki drugi politiki hvalili z novimi inzulinskimi črpalkami, z novimi bolnišnicami, odličnimi protezami in podobnim.

Kaj bi v zvezi s prehrano morali še nujno preveriti in ne slepo verjeti?

Preveriti moramo vse, kar so nas naučili. Vedeti moramo, da je naše znanje o prehrani prišlo od prehransko neizobraženih staršev in njihovih staršev in od industrijsko prilagojene resnice o tem, kaj je zdravo. Najbolj nevarni so novodobni in samooklicani osebni trenerji, prehranski guruji, samostojni raziskovalci zdravega življenja. Skratka, pozabiti moramo vse tisto, kar znamo, in se naučiti znova. Sami. Preveriti, kaj je biološko logično, kaj trdi največje število znanstvenikov, kaj dolgo prakticira veliko zdravih ljudi. Za vsako dieto, od tiste, ki priporoča uživanje mesa, do tiste, ki predlaga požiranje glist ali vate, se najdejo “strokovnjaki”, tudi zdravniki in nutricionisti. Če si en strokovnjak ali manjše število njih izmisli neko teorijo in ta v mnogih letih ne pridobi splošne veljave, je z njo nekaj narobe. Paleodieta se je začela pred skoraj štiridesetimi leti, Atkinsova nekaj pozneje, pa nista dobili splošne veljave. Še slabše je z drugimi dietami. Nasprotno, le kopičijo se dokazi o njihovi škodljivosti.

Ameriško združenje kardiologov je v svojem časopisu pod sodno prisilo moralo objaviti resnico, da so rastlinske beljakovine enakovredne živalskim, a nas še vedno “fopajo” z neresnicami, da so živalske beljakovine popolnejše. Tudi pri nas bo treba koga tožiti in na sodišču iskati prehranske resnice.

IZPOSTAVLJENE MISLI:

80 odstotkov kalorij iz škrobne hrane je prehranjevanje je skladno z naravo

Eksperimenti z beljakovinskimi dietami so spodleteli

Tudi pri nas bi bilo treba na sodišču iskati prehranske resnice

Hrana 90-odstotno odloča ali bomo bolni ali zdravi

Škrob je naravna hrana ljudi

Avtor: Bojan Tomažič.

Kako končno shujšati dokončno

Zdi se, da znanstveniki celega sveta čez zimo ne počnejo kaj drugega kot tuhtajo načine, kako bi predvsem ženske spomladi izgubile odvečne kilograme in bi poleti v mini krilih, z globokimi dekolteji ali pa v kopalkah bile videti še privlačnejše. Mnoge prakticirajo vsakoletne novotarije, tudi za ceno lastnega zdravja, a najlepše ženske so zdrave in srečne ženske.

Čez zimo nastane veliko revolucionarnih krem, čajev in pripravkov, ki na vse možne načine topijo odvečne maščobe od zunaj ali znotraj. Vsako zimo znanstveniki odkrijejo čarobne formule za tablete, kapsule, ampule … Zanimivo, kako neizčrpen vir inspiracije so naše maščobe za inženirje, ki vsako leto konstruirajo nove in nove maščobne sesalnike, laserje,  razbijalce, topilce. Ne mirujejo niti nutricionistični ustvarjalci in nam znova in znova ponujajo sveže prehranske diete. Kdo zna na pamet našteti vse aktualne diete – takšne, ki so pomagale številnim domačim in hollywoodskim zvezdnicam. Nihče! Seznam shujševalnih pripomočkov je tudi obsežen: magnetne, informirane in zanaivne (novi pridevnik, ki označuje predmete za naivne) zapestnice, cepiva, kapsule s trakuljami, kapsule izvlečka iz urina nosečnic, vrečke z vlakninami in celo vato. Kljub vsemu je vsak dan vse več tistih, ki bi radi izgubili kakšen kilogram.

Nekdo se je nekoč pošali, ko je rekel, da ni nič lažjega kot nehati kaditi – »Jaz sem to naredil že tisoč krat«, je izjavil. Tudi neka gospa je duhovito povedala o hujšanju: shujšati deset kilogramov ni nikakršen problem – jaz sem shujšala že petsto deset kilogramov!

Torej, tisto, kar je težko, je izgubiti kilograme in ne izgubiti zdravja; postati in ostati vitek. A to se mnogim zdijo neuresničljive sanje in prakticirajo nove in nove zdravju škodljive diete.

Shujševalne diete so nevarne

Vse shujševalne diete temeljijo na omejenem in selektivnem vnosu hranil. Zaradi pomanjkanja določenih hranil, so diete ne le prehransko neustrezne, temveč so za zdravje potencialno nevarne, saj slabijo imunski sistem, obremenjujejo srce in ožilje, jetra ter ledvice.
Nevarne diete so tiste, ki temeljijo na hitri izgubi tekočin (vode). Dializni bolniki v času dialize izgubijo približno en kilogram na uro, a gre za izgubo vode. Tega najbrž nihče noče, zato ne prakticirajte diet, ki temeljijo na hitrem (pre)čiščenju, pospešenem odvajanju ipd.
Posebej so nevarne beljakovinske (proteinske) diete, ki temeljijo na visokem vnosu beljakovin. Naša telesa ne morejo shranjevati beljakovin, zato ves presežek sproti izločamo, kar zelo hudo obremenjuje telo, predvsem ledvice in jih lahko trajno poškoduje. Kljub dokumentiranim smrtnim primerom in trajni izgubi zdravja so še vedno aktualne. Vseeno je, kako se imenujejo, (Atkinsonova, Dukanova, Stillmanova, Cambriška, Hollywoodska, ločevalna,…) premislite o naslednjem. Dr. Rose je zelo natančno izmeril (ugotovil, znanstveno dokazal), da odrasli ljudje potrebujemo od vseh potrebnih kalorij 2,5 % v obliki beljakovin, kar je veliko več od minimalnih potreb po beljakovinah. Ob pomoči mogočnih lobijev iz mesne in mlekarske industrije je Svetovna zdravstvena organizacija to mejo določila na 5 %. In če vam nekdo priporoča, da zaužijete 35 % vseh kalorij v obliki beljakovin, bodite zelo previdni.
Nizkokalorične diete so stradanje in to dobesedno so. Ne stradajo le vaše mišice, stradajo žleze in prihaja do hormonskih neravnovesij, kar povzroča popolno zmedo v telesu. Le sovražniki lastnega telesa odpravljajo občutek lakote z injekcijami, hormoni, požiranjem vate ipd.

Shujševalne diete niso le nevarne, so neuspešne, saj se več kot 95 % oseb po dieti vrne na enako težo, večina pa pridobi še kakšen kilogram.

Ali smo predebeli

Najprej trezno ocenimo, ali je sploh potrebno, da bi izgubili nekaj kilogramov. Zdrava teža ni številka: je razpon od do. Če ste ženska, visoka 165 cm je vaša zdrava teža od 51 do 68 kilogramov, vse znotraj tega je stvar dobrega počutja in okusa. Pomemben pokazatelj je indeks telesne mase (ITM), ki ga izračunamo tako, da težo delimo s kvadratom višine (ITM=kg/cm²). Kot skrb vzbujajočo vrednost ITM opredeljujemo, če je le ta nad 30, resne zdravstvene težave napoveduje ITM nad 40.

Bolj kot ITM je uporaben obseg trebuha (ne bokov). Ta je skoraj zanesljiv napovedovalec težav s srcem in ožiljem, kapjo in prezgodnje smrti. Če obseg pasu delite z višino (npr. 90/160 = 0,56)  in dobite rezultat višji od 0,5 je znak za alarm, za starejše od 50 let pa je kritična meja 0,6.

Poleg ugotovitve ali smo in koliko predebeli je dobro vedeti, koliko kalorij potrebujemo v stanju popolnega mirovanja, ko ne delamo nič. Temu rečemo bazalni metabolizem. Pri ženskah je to od 1.000 do 1.200 kalorij, pri moških od 1.200 do 1.600 kalorij na dan. K tej količini prištejemo število kalorij, ki jih potrebujemo za kakšno obliko dela in dobimo skupno količino potrebnih kalorij. Samo za ilustracijo za sedeče delo v celem dnevu potrebujemo dodatnih 500 kalorij, kar dobimo z eno 80 gramsko čokolado.

Če ugotovimo, da smo predebeli, premislimo o vzrokih, o prehranskih navadah, o svojem odnosu do hrane, o razlogih za hujšanje in ciljih, ki jih želimo doseči.

Ključ do vitke linije so informacije, takšne, ki niso komercialno motivirane, ki nimajo namena prodati izdelek, ki naj bi nas po bližnjici, brez truda in muke pripeljal do vitke linije. Uporabite zdravo pamet in ne nasedajte prodajnim obljubam, lepim ali ponarejenim slikam suhic. Zdravje je najpomembnejše.

Zakaj smo predebeli

Dejstvo je, da je vsak odvečni gram telesne teže razlika med zaužitimi in porabljenimi kalorijami. Če npr. v enem dnevu porabim 2.000 kalorij in 2.000 kalorij tudi zaužijem, se ne morem zrediti. Zatekanje k izgovorom, da se zredimo, čeprav ničesar ne jemo, ni koristno.

So posamezniki, ki so občutljivi na vnos različne hrane, kot so npr. inzulinsko občutljivi ljudje, ki potrebujejo malo več nadzora pri hranjenju. Enako se je treba malo več potruditi, če sodimo med redke posameznike, ki hrano doživljajo čustveno in je nadzor nad hranjenjem zelo zapleten.

Vsakršna prevelika teža (razen redkih hormonskih motenj) je posledica napačnega načina prehranjevanja. Res je tudi, da so hormonske motnje (tudi inzulinske) veliko krat posledica napačnega prehranjevanja in se po prehodu na zdravo prehranjevanje odpravijo. Če se hočemo znebiti odvečnih kilogramov, moramo spremeniti način prehranjevanja: če se odločimo za zdravo prehranjevanje, bomo imeli dobro zdravje in pravilno težo, če se odločimo za slabo dieto, bomo začasno izgubili kilograme, tvegali pa bomo izgubo zdravja. Kilograme bomo z obrestmi dobili nazaj, okvare kakšnega organa pa bodo morda trajne.

Kdo nam lahko pomaga

Če sodimo med ljudi, ki imajo dalj časa težave s težo, se je treba posvetovati s strokovnjaki. V primeru kroničnih bolezni bi se morali posvetovati s prehransko izobraženimi zdravniki. Če ocenjujemo, da so prehranske navade povezane s čustvi, zasvojenostjo, da ima hrana kakšen obredni pomen, ponuja območje varnosti in ugodja je treba poiskati psihoterapevtsko pomoč. Zelo učinkovito in hitro pomaga npr. hipnoza.

Če menimo, da je strogo omejevanje vnosa kalorij (stradanje) prava rešitev, potem začnimo s pravilnim postenjem, in če to počnemo prvič, poiščimo strokovno pomoč. Pri izbiri osebe, ki bi nam naj pomagala, bodimo izbirčni in zahtevni: gre za naše zdravje (telesno in psihično) in ne za nekaj kilogramov maščobe. Povprašajmo po kvalifikacijah, izobrazbi, izkušnjah, referencah, metodah.

Najpogosteje ni dober nasvet tisti, ki ga želimo slišati.

Kako končno shujšati dokončno

Če se osredotočimo na cilj, da bomo ustvarili dobro zdravje, nas bo manj skrbelo, ali bomo idealno težo pridobili v dveh ali treh mesecih, pred ali po dopustu. Prehod na zdrav način prehranjevanja mora zagotoviti trajno dobro zdravje tudi po izgubi odvečnih kilogramov in tudi trajno ohranitev vitke linije. Ob tem nam ni treba trpeti: v velikih količinah lahko jemo z okusi in barvami zelo bogato hrano. Kilogram telesne maščobe ustreza približno 7.000 kalorijam, kar pomeni, da če želimo shujšati za en kilogram (to je največ, kar bi smeli shujšati v enem tednu)  moramo med zaužitimi in porabljenimi kalorijami ustvariti enako razliko, kar dosežemo z nizkokalorično, a z hranili bogato hrano in večjo telesno aktivnostjo.

Hrana mora tudi v obdobju hujšanja vsebovati vsa hranila: ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, vlaknine, minerale in vitamine. Izsledki nevtralne, objektivne znanosti so jasni, dosledni, biološko logični in preverjeni na milijardah ljudi. Zdravo hujšanje, trenutno in dolgoročno odlično zdravje in vitko linijo zagotavlja polnovredna rastlinska hrana, kjer centralno mesto pripada škrobni hrani, ki je zelo nizkokalorična, ob velikih količinah različne zelenjave in sadja ob omejenem vnosu stročnic, maščob in soli.

Glej na uro in shujšaj !

Najbrž ste slišali, da je aspirin najboljše kontracepcijsko sredstvo – ženska ga tesno drži med koleni in ne zanosi. Nekaj podobnega bi bilo, če bi zapisal: glej na uro in boš shujšal – če boš samo gledal uro in nič jedel.

A to drugo ni tako iz trte izvito. Pojavila se je revolucionarna dieta – hranjenje po urah. Če ješ ob določeni uri in ob določeni ne ješ – shujšaš. Kot avtorja nove revolucionarne diete navajajo nekega dr., a dieta ni niti nova niti revolucionarna. Je pa povod, da nekaj napišem na to temo.

V tradicionalni kitajski medicini, to zanesljivo veste, obstajajo meridijani – poti po katerih teče življenjska energija, biopotencial – qi (či). Ta energija ob določeni uri napolni neki organ in ta postane maksimalno učinkovit, potem pa se preseli v drugi organ, tretji organ pa miruje.

Tako je najprimernejši čas za zajtrk med 7. in 9. uro zjutraj. Zajtrk je lahko bogat, tako da z njim zaposlimo želodec, ko ta ima največ energije. Med 9. in 11. želodec potrebuje počitek.

Najprimernejši čas za kosilo je nekaj po 12. uri, tako, da hrana pride v tanko črevo, ko ima ta največ energije, med 13 in 15 uro. Naj ne bi preveč jedli in tankega črevesa obremenjevali v času počitka, med 14 in 17 uro.

Najprimernejši čas za praznjenje debelega črevesa je med 5. in 7. uro zjutraj. Čas za akumuliranje energije je med 19 in 21 uro. V tem času se izogibamo naporom, Optimalen čas za polnjenje baterij je med 21. in 23. uro. Napori v tem času so škodljivi za zdravje. V tem času bi se naj odpravili spati.

Kako telo ve koliko je ura? Tega pravzaprav nihče ne ve, nešteto dokazov je, da ljudje imamo notranjo uro. Če hipnotiziranemu naročimo, da nekaj naredi ob določeni uri, bo to tudi naredil. Kako telo meri čas, sekunde, minute, dneve, mesece ali leta je še vedno skrivnost.

Nič manj skrivnostno ni delovanje trojnega grelca.

V tradicionalni kitajski medicini nič ni zelo enostavno (za nas), zato je tudi pojasnilo, kaj je trojni grelec zgolj informativno. Če z vidika anatomije pogledamo je prvi, zgornji grelec srce in pljuča, srednji del grelca so vranica, trebušna slinavka, želodec in žolčnik, spodnji del pa jetra, ledvice, tanko in debelo črevo in mehur. Funkcionalno je naloga trojnega grelca uravnavanje gibanja in prehajanja življenjske energije  iz organa v organ, regulacija gibanja hrane in tekočine po prebavnem sistemu. Trojni grelec opredeljujejo kot vir prehranjevalnega in imunskega biopotenciala.