Ne kupujmo živali

Objavljeno dne 10. 06. 2012 v kategoriji: Za živali

»Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil.«, je zapisal Antoine de Saint-Exupery v Malemu princu, a ne gre za človeški, temveč naravni zakon.

Močnejši je odgovoren za šibkejšega, šibkejši se mora zanesti na močnejšega. Ko volk šibkejšemu članu svojega tropa nastavi ubijalske čekane na vrat, mu ne sporoča, “močnejši sem”, ampak: “lahko mi zaupaš!”.  

Človek se s svojo mizerno tehnologijo veliko krat poskuša dvigniti nad zakone narave: moč razume kot samovoljo, šibkejše kot svoj plen. Tako ravna tudi z živalmi, tudi tistimi, za katere je odgovoren. A moč naj bi s hvaležnostjo uporabljali za pomoč šibkejšemu, ponosni naj bi bili na to, kar dobrega naredimo s to močjo. Zmožnost zavestne odgovornosti in sočutja naj bi sprejeli kot biološki privilegij in civilizacijski dosežek.  Vem, da v zgodovino slovenskega sodstva april 2012 ne bo zapisan kot mesec, ko so sodišča prvič izrekla nekaj zapornih kazni tistim, ki so mučili živali. Pravzaprav ne katerekoli živali, kaznovani so bili, ker so mučili pse, pogosto privilegirane živali.  Kot da krave uživajo, ko “darujejo” (beseda znane nutricionistke) hektolitre mleka. Lani je svet obšla novica o kravi Vidri, ki je “darovala” 100.000 kilogramov mleka. Kot da piščančki kričijo od veselja, ko jim režejo kljune, ko ne hodijo, le rastejo in požirajo antibiotike, vakcine, minerale in vitamine, hormone…, da bi čim prej pristali na naših krožnikih. Kot da nič ne trpijo prašički, ovce  … A po zakonu to še vedno ni kaznivo mučenje živali.  Kam pa bi prišli, če bi bili kaznovani vsi, ki mučijo krave z nasilnim, nenaravnim izsesavanjem mleka, ali pa tisti, ki jih ubijajo. Pa ne samo krave: konje, prašičke, srne, ovce, koze … Kam pa bi prišli, če bi kaznovali vse, ki pobijejo milijone in milijone živali – za kožo, za meso, za trofejo, za šport in zabavo ali preprosto iz zlobe, ki jo premore le človek. Kam pa bi dali vse tiste, ki naročajo to klanje in to mučenje ter ustvarjajo svet, kjer je drugo čuteče bitje ničvredno bitje.  Kam pa bi dali vse te ljudi, če bi bilo mučenje in ubijanje živali kaznivo? Ali obstaja tako velik zapor, v katerega bi dali vse tiste, ki trpinčijo druge ljudi in živali? Obstaja in smo že v tem zaporu — ta zapor je planet Zemlja.  

Nekoč, ne tako davno, smo živeli v svetu, kjer je bilo tistim, ki so se oklicali za večvredne ljudi dovoljeno mučiti in pobijati tiste, ki so jih označili za manjvredne ljudi. V nekaterih državah to še vedno velja, a v vseh normalnih državah je to prepovedano. Civilizacijski in etični napredek je sprejemanje drugačnosti, nepovzročanje trpljenja in enako bi moralo veljati za ljudi in za živali.  Obsojeni na nekaj tedensko in mesečno zaporno kazen se verjetno sprašujejo o tej dvoličnosti: če lahko žival zakolješ in poješ, zakaj neko drugo žival ne moreš ubiti kako drugače in namesto, da jo sam poješ, jo pač pojedo drugi (klopi ali bolhe). Za prvo si lahko ugleden in spoštovan državljan, za drugo pa greš v zapor.  Ne moraliziram kar tako. Govorim o etičnih standardih, ki si jih iz generacije v generacijo postavljamo višje in višje. Nekoč je neki moder človek zapisal, da zmeraj, ko dosežeš neko etično (moralno) mejo, jo nariši s svinčnikom, ker jo bo treba kmalu zvišati. In jo tudi zvišujemo, a za moj okus prepočasi. Če je sedanjo etično mejo s sodbami in zapornimi kaznimi zarisalo sodišče, naj bo zarisana s svinčnikom. Zdajšnja meja je: ni dovoljeno kruto mučiti živali in jih ubiti na krut način. Čakam dan, ko bodo sodišča ugotovila, da ni dovoljeno mučenje in ubijanje živali na noben način.   Raje ne bi čakal na razsodbe sodišč. Raje bi videl, da bi zaradi sočutja do živali in zaradi skrbi za lastno zdravje in udobje nehali trpinčiti in ubijati živali in tako tudi sami postali zares svobodni.  Vsak posameznik si naj nariše svojo sedanjo etično mejo in naj jo počasi dviguje ob zavedanju, da je vedno odgovoren za šibkejše bitje.  

Še ena iz Malega princa: “Ljudje si ne vzamejo časa, da bi sploh kaj spoznali. Pri trgovcih kupujejo kar izgotovljene predmete. Ker pa ni trgovcev, ki bi prodajali prijatelje, ljudje nimajo več prijateljev.«  Spoznavajmo naravo.  Spoznavajmo živali.  Ne kupujmo jih, kot izgotovljene predmete.

Napisano 3. 5. 2012






Komentiraj

*

  • Zadnje objave

  • Kategorije

    • Bolezni (10)
    • Hipnoza (5)
    • Izbrano za vas (84)
    • Knjige (6)
    • Medicina (39)
    • Mediji (6)
    • Neuvrščeni (42)
    • Otroci (18)
    • Shujševalne diete (3)
    • Učimo se (29)
    • Vrt (3)
    • Za živali (9)
    • Zdravje (38)
  • Foto galerija

  • Značke