Avtor: Bojan Tomažič
Četrtek, 09. junij 2016
Zadovoljstva je med ljudmi vse manj, je na srečanju Večer v živo opozoril Ivan Soče, avtor knjige Hipokrat je bil kuhar, v kateri piše o zablodah, ki bi se jih za zdravje bilo treba rešiti.
Bolj kot se bodo moje navedbe razlikovale od vašega dosedanjega vedenja, bolj so vredne vaše pozornosti, je v torek zvečer na srečanju Večer v živo pred polno dvorano Narodnega doma napovedal Ivan Soče. Pozoren bralec vsega, kar piše na hrani in zdravilu, preden ga poje, in človek, ki hlasta po tistem, kar objavijo neodvisni raziskovalci. Seveda tudi to, ali je raziskava neodvisna, trikrat preveri. Da naj bi trikrat preverili tudi mi, če želimo zdravje, in ne samo to, pravi avtor knjige Hipokrat je bil kuhar, v kateri je zbral objavljene podatke o zdravju, zdravstvu in prehrani in jih tudi po svoji logiki komentiral in opozoril na nelogičnosti in celo škodljive način razmišljanja. O tem bi bilo treba z glave obrniti na noge in bi bilo torej ljudem v korist, tudi piše članke in javna pisma.
Ukrepajmo prej, preden pride bolezen. /foto: Sašo Bizjak/
Za škodljiv holesterol nekdo reče, da je dober, in vsi to ponavljajo. /foto: Sašo Bizjak/
Več je bolnišnic, več je bolnikov
Naše največje potrebe so biti srečen, biti ljubljen, biti svoboden, biti zdrav, biti varen, biti pomemben, bogat in še ena izjemno pomembna: biti zadovoljen. K ravni zadovoljstva vplivajo zdravje, ljudje okoli nas in splošni standard. Zdravje je privilegij, ki si ga vsi najbolj želimo. Odvisno je od zdravstvenega sistema, prehrane, stresa, drugih dejavnikov, kot so kajenje, alkohol, telesna neaktivnost, geni in okolje, v kakršnem živimo. Ko zbolimo, gremo po pomoč k zdravnikom, nekateri tudi k zdravilcem. “Za zdravje naj bi skrbelo zdravstvo, število bolnišnic je vse večje, več pa je tudi srčnih in žilnih bolezni, diabetikov, raka,” se čudi Soče. Tako, da reče celo, da je medicina tako močno napredovala, da ni več zdravih ljudi. Farmacevtska medicina ima veliko moč in je hkrati nemočna, ker je podrejena farmaciji, usmerjena na simptome, preveč specializirana, vsak organ ima svojega zdravnika, ker je monopolna in ker ji ljudje tako verjamejo, da jo imajo za religijo. “Imamo več zdravnikov in hkrati več bolnikov. Več zdravil uporabljamo in imamo več bolezni. Imamo več bolnišnic in daljše čakalne vrste. Več cepiv uporabljamo in smo vse manj odporni. Več antibiotikov kot uporabljamo, bolj odporne so bakterije. Več kot je preventivnih pregledov, več raka imamo. Več vlagamo v zdravstvo, več bolnikov imamo,” so Sočetovi povzetki o razmerah, ki jim v dvorani ni nihče oporekal.
Hrana je tudi danes lahko zdravilo, pravi Ivan Soče. /foto: Sašo Bizjak/
Prevelika je tudi moč prehranske industrije, ki zase trdi, da ponuja neoporečno hrano, tisto, kar kupujemo, pa povzroča ljudem vse več težav. “Nič tako pomembno ne vpliva na zdravje kot prehrana,” je poudaril, “hrana naj bo vaše zdravilo in ne zgolj užitek.” Tudi tokrat je citiral Hipokratovo misel, da naj zdravila ostanejo v lekarnah, če le lahko zdravimo s hrano. Zdaj pa da je obdobje, ko smo Hipokrata izgnali iz skrbi za zdravje in nam Antihipokrat ves čas sporoča: “Jejte škodljivo hrano, mi vas bomo zdravili s kemikalijami iz lekarne!”
Kuhani in praženi krompir se razlikujeta
Da je na področju govorjenja in pisanja o prehrani veliko zmede, pravi, in da naročene raziskave dobivajo nekritično veliko prostora v medijih. “Na tem področju je veliko ponarejenih in prirejenih podatkov,” je rekel. Prehranska ideologija je podobna vsaki drugi, ki ne dopušča nikakršne razprave, kar je moje stališče (četudi pridobljeno z reklamami za izdelke), ne more dopustiti drugačnega mnenja. Veliko je tudi zasvojenosti s hrano, jemo tisto, kar je dobro, čeprav bi po naravnem dojemanju bilo dobro tisto, kar je koristno za nas. “Več sodobnih diet prakticiramo, imamo še več debelih in bolnih. Hrana, ki jo najpogosteje jemo, je najpogostejši vzrok bolezni. Zaradi nezdravega prehranjevanja je v svetu bolnih ogromno ljudi,” je rekel. Govoril je o številnih primerih tistega, kar je znanstveno dokazano, da ni dobro, se pa pojavlja kot dober nasvet ljudem v javnem komuniciranju. Opisal je primer domnevne prehranske potrebe po (ljudsko poimenovanem škodljivem) holesterolu, ki v resnici ne obstaja. Ta holesterol je res škodljiv
in ne more biti drugače. “Uradne referenčne vrednosti za vnos hranil opozarjajo, da naj vnos holesterola s hrano ne bi bistveno presegal 300 miligramov na dan, in ne omenjajo nobenih potreb po holesterolu. Ves potrebni holesterol naša telesa sintetizirajo sama, pogosto preveč. Vse znanstvene razprave o prehranskem holesterolu so na temo, koliko je škodljiv, in ne, koliko ga potrebujemo. Stroka je enotna – ne potrebujemo ga,” je opozoril. Holesterolske diete so torej zavajanje.
Da je napačno navajanje, da se ljudje redijo zaradi kruha, riža in podobne hrane, je rekel. “Kilogram belega dolgozrnatega kuhanega riža da 1200 kalorij, kilogram krompirja 800, še manj pa kilogram testenin. S takšno in podobno škrobno hrano imamo lahko vsaj pet obilnih obrokov na dan in ne bomo nikoli lačni in debeli. Trditev, da smo manj zdravi zaradi večjega vnosa ogljikovih hidratov in manjšega vnosa maščob, ni mogoče podpreti z nobenimi podatki, z nobeno verodostojno znanstveno raziskavo, je neresnična in milo rečeno neodgovorna.” Redimo se zaradi maščob, ki jih k tej hrani dodajamo. Kuhani in praženi krompir se razlikujeta.
Sami moramo ukrepati
Za naše zdravje ne bo naredil nihče drug nič, če sami ne bomo sposobni poskrbeti zase, je teza, ki jo je Soče zagovarjal. “Ne pričakujte sprememb pri drugih. Vse je težko, dokler ne postane lahko. Prehranski miti vsejedstvo, vegetarijanstvo, veganstvo so lahko zavajajoči, če ne gre za resnično zdravojedstvo.” Pozorni naj bomo na prehranske navade, hrana naj bo celovita, predvsem ne sme škoditi, mora nas podpirati delu dneva in našemu zdravstvenemu stanju primerno. Jesti v stresu ni dobro in nujno za vse je, ne glede na starost, da se gibljemo, da zadihamo svež zrak.
“Ne zaupajmo nevrednim zaupanja, ne verjemimo neverjetnemu, čeprav nam to ustreza in se naši prehranski grehi zdijo manjši. Seveda lahko vsi grešimo, vendar razvada naj ne bo vsakdanja navada. Ne vztrajajmo pri slabem, resda se težko spreminjamo, vendar je pri zdravju to potrebno. In bolje je to storiti prej, ko pride bolezen.”
Neznanje tudi škodi pa navezanost in nesprejemanje drugačnosti. Veliko velikih resnic in seveda to, da jim verjamemo, je problem. Najbolj je zasužnjen tisti, ki misli, da je svoboden! Treba je postati etičen egoist, se ponovno roditi, spoznati sebe, postati samozavestna, samospoštovana, samoljubeča oseba, se povezovati z ljudmi, ki prispevajo k zadovoljstvu, spoznati realne možnosti medicine, na slabo pozabiti in se na novo naučiti o prehrani, pravi Ivan Soče.
“Vse je težko, dokler ne postane lahko! Izberite koristno in življenje bo poskrbelo, da bo postalo prijetno!” je rekel. Sam tudi dela prehranske grehe, gre k zdravnikom, ki so zelo pozorni in požrtvovalni, po pomoč zase ali za člane svoje družine, če je potrebno. Za zdravstveni sistem pa reče, da je slab. In hrana je lahko tudi zdravilo, je optimist.