Jemo, kar nam je všeč in ne, kar nam koristi
Vse o zdravju – ponedeljek, 02.04.2012 ob 07:00
Avtor: Jelka Pogačnik
Ljudje, ki poznajo Ivana Sočeta, mu pravijo »razbijalec mitov«. Njegovo razmišljanje izhaja iz tradicionalne medicine Tibetancev, po kateri naj bi bili vzroki bolezni neznanje, navezanost in nesprejemanje.
Prepričan je, da zdravja ne najdemo v lekarnah, temveč v znanju, v poštenih informacijah. Poudarja, da živimo v času, ko je vrednota zdravljenje in ne zdravje, ko je rojstvo medicinski uspeh, življenje trošenje zdravstvenih storitev. Ko so alkoholne pijače in nezdravi obroki cenejši od sadnih in zelenjavnih sokov. Živimo v času, ko nas večina ni nabiralcev, lovcev, poljedelcev in živinorejcev. Smo predvsem kupci: hrane, vode, zdravja, časa. V taki družbi narašča število bolezni in bolnikov. Ljudje se prepuščamo čudežem medicine in farmacije. Živimo neodgovorno. Jemo, kar nam je všeč, ne tistega, kar nam koristi. Kadimo, čeprav vemo, da nam škodi. Bo že zdravnik poskrbel za zdravljenje. Se bo že v lekarni našlo zdravilo za težave in tegobe. Kot hudomušno pravi Soče: Za vsako zdravilo se najde bolezen.
Z vsem spoštovanjem govori o zdravnikih, ki rešujejo življenje in lajšajo tegobe. Vendar je prepričan, da se človek preveč zateka v ambulante in lekarne. Zdravilo bi morala biti hrana. Zdravnik bi moral biti predvsem svetovalec za zdrav način življenja, zdravo prehrano. Nešteto bolezni bi lahko pozdravili s spremembo prehranjevanja. Pa smo se pripravljeni odpovedati živilom, za katera sicer prav dobro vemo, da nam škodijo? Ali najprej pomislimo: Če je pa čokolada tako dobra, uf, in prikazujejo se mi dunajski zrezki in pomfri, res si jih moram privoščiti, samo enkrat živim, a ne? Če me peče zgaga, pa kaj, obstaja zdravilo. Ste se vprašali, ali te tabletke res kaj ozdravijo? Ali samo preglasijo simptome? Če jih nehate jemati, vas zgaga po nespremenjeni prehrani ne muči več? Boli vas glava. Vzamete »zdravilo«. Vas je res pozdravilo? Ali je odpravilo vzrok bolečine? Vas bo spet bolela, ko se boste soočili s šefom, ko se boste najedli čokolade in ocvrtih jedi, ko vas bo mlela časovna stiska? Medicina ni matematika. Ljudje smo zelo različni in tako tudi vzroki za podobne simptome. Ima zdravnik čas, da izve, kaj je naš vzrok za bolezen v tistem kratkem času, ki se meri v minutah? Si ga sami upamo vzeti, ko končno pridemo na vrsto in vemo, da je čakalnica polna, zdravnik pa utrujen?
Bolj zdravi, bolj zadovoljni
Kje gospod Ivan Soče vidi rešitev? Razkril jo je v pismu, ki ga je poslal bivšemu ministru za zdravje Dorijanu Marušiču. Poslal ga je tudi uredništvom revij in časopisov. Odlomek: »Minister za zdravje mora skrbeti ne za to, da je čim več operacij, ampak da jih je čim manj, ne sme skrbeti za racionalno (u)porabo zdravil, ampak da jih potrebujemo čim manj, ne sme skrbeti, da zdravniki delajo v treh izmenah, ampak za to, da imajo čim manj dela. Ob neki drugi priložnosti sem predlagal, naj minister za zdravje ne bi bil zdravnik in bi to postal demokratičen standard, kot pri vojski in policiji, kjer obrambni oziroma notranji minister ni ne vojak ne policist. Minister za kmetijstvo bi moral biti zdravnik in skrbeti, da uživamo hrano, ki prispeva k našemu zdravju, ne da skrbi za dobičke pridelovalcev in predelovalcev hrane.«
Pismo je poslal, ker si želi, da bi ljudje ostali zdravi. Če smo zdravi, smo zadovoljni in polni moči. Če smo zadovoljni in polni moči, opravljamo obveznosti z večjo lahkoto in smo odpornejši proti stresu. Smo manj utrujeni, bolj ustvarjalni. Tega pa si gotovo želijo tudi naši politiki, saj bomo zdravi državljani črpali manj sredstev iz skupne blagajne in več prispevali vanjo.
Res si zelo želi, da bi se izmotali iz zanke, v katero smo se zapletli zaradi pohlepa kapitala, in premislili, kaj so resnične vrednote človeka. Svoje podjetje je poimenoval SITIS – velika želja. Predavanje smo poslušali v knjigarni Zdaj. Kaj še čakamo?