Oblasti so v imenu boja proti virusu ljudem jemale pravico do njihovega mnenja in svobode in z ukrajinsko vojno to nadaljujejo, pravi Ivan Soče. “Tisto, kar ponujajo kot novo normalnost, je daleč od normalnosti. “
Piše: Bojan Tomažič
Ivan Soče je pisec knjig o poslovnem uspehu, o prehranskih in medicinskih zablodah, o delovanju vitamina D, o industrijskih resnicah na primeru kravjega mleka, svoji zadnji knjigi je naslov Zlokovidni časi s podnaslovom Kako sem prebolel in kako smo preživeli covid-19. “Moje temeljno izhodišče je: nikomur ne verjemi na besedo,“ pravi. “Ne delam si iluzij, da se vedno dokopljem do resnice, a sem ji veliko bližje kot tisti, ki verjamejo. Vera oziroma verovanje je lahkotno prepuščanje idejam drugih, kar je največji sovražnik resnice.“ Pikolovsko preverja dejstva in avtorje, ki jih predstavljajo, posebej iz medicine in farmacije. Nima nič s teorijami zarot, z načinom razmišljanja in opozorili je izraz duha tega časa, v katerem so oblasti v imenu boja proti virusu ljudem jemali pravico do njihovega mnenja in svobode, z ukrajinsko vojno pa to nadaljevale.
Pišete knjige, tudi blog, odmevni ste na Facebooku.
Pisanje izostri pogled na temo, o kateri razmišljam, jo preiskujem, ji skušam priti do dna, problem je tako mogoče videti globlje in celoviteje. Pisanje je spodbuda, da resno in odgovorno misliš o nečem. Misliti na papir je veliko bolj obvezujoče in odgovorneje, vsa sreča, da je ta prisila nemoteča. To počnem že desetletja od študentskih časov, ko sem bil urednik pri Katedri, pisal sem kolumne v časopisih, se odzival v pismih bralcev.
POZIVAJO K SODELOVANJU, A NEGUJEJO SOVRAŽNO IN IZKLJUČUJOČE DRŽO
V korona času so nad dvomljivce planili z najvišjih ravni. Kako ste se počutili, kako je bilo?
Zabavno. Veliko izzivov je bilo in se jih še vedno ponuja. Biti kritičen je pomembneje kot kdajkoli prej. Ker je resnic, poštenosti in iskrenosti zelo malo, oziroma je vse postalo tržno blago. Vsaka resnica ima svojo ceno, videti je, da ima tudi vsak znanstvenik svojo ceno. Znanstvene resnice nikoli niso imele krajšega roka uporabe, nikoli niso bile tako relativne. Kakšna znanost je to, če v eni državi z nekim zdravilom zdravijo, v drugi državi je isto zdravilo prepovedano, kako je mogoče v neki raziskavi dokazati, da je krompir škodljiv za zdravje, in v drugi, da je nenadomestljiv. Uredniki najuglednejših znanstvenih revij s področja medicine in prehrane trdijo, da tri četrtine recenziranih objavljenih člankov ne odraža celovite resnice, ampak predstavljajo industrijske resnice, torej resnico naročnika in plačnika raziskave. Tako je tudi v politiki. Za politike je postalo normalno in sprejemljivo, da so nepošteni in nečastni, in za volitve ni obremenitev, ker glasujemo vedno za naše. Ko so v eni od občin izvolili osebo, ki je bila v zaporu zaradi goljufivih dejanj, je občinski funkcionar izjavil, da so prej imeli poštene župane, a niso naredili nič. To samo ilustrira, kako smo moralno dezorientirani in usmerjeni v učinek.
RESNICA NE POTREBUJE VERE
Knjigi ste dali naslov Zlokovidni časi. Kaj je (bilo) zlo?
Prvo zlo je, da se je farmacevtsko-medicinska industrija postavila kot nova, ločena veja oblasti. Vse vlade so sprejemale zelo podobne ukrepe, ki jih je narekovala ta industrija in so tako funkcionirale kot nekakšne upravne enote, pod komando Svetovne zdravstvene organizacije, ta pa pod nadzorom zasebnega kapitala. Drugo zlo je nastanek znanstvene vere. Vera v trditve znanstvenikov in strokovnjakov je predstavljena kot splošno zaupanje v znanost in stroko. Ta manever je bil brez resnega upora sprejet, čeprav vsak ve, da gre za popolnoma različne stvari. Resnica, torej dokazi, ne potrebujejo vere. Resnica je postala tržno blago, last tistih, ki imajo moč proizvajati resnice. Če ni mogoče uvideti resnice, je vse prav in hkrati vse narobe. Če ne poznamo resnice, ne moremo vedeti, kaj se realno dogaja. Če realnosti ne moremo spoznati na podlagi resnice, dopuščamo, da jo določijo tisti, ki imajo moč. Moč vstopi v to praznino, kjer ni kritičnega uma, ampak zgolj vera. Tretje zlo je, da smo postali bistveno bolj poslušni in ubogljivi ter dojemljivi za vse bodoče ukrepe. Naslednje zlo je globok razdor med ljudmi, ki je posledica vere v ukrepe, predvsem v cepiva. Nastal je konflikt, kakršnega do sedaj znotraj družin, med prijatelji in sodelavci ni bilo.
Torej vas medicina ne zanima samo kot znanost, ampak kot družbeni in ekonomski pojav?
Kot publicista me zanima vse, kar je povezano s človekom. Medicina je posebej zanimiva, ker tako usodno in vseobsegajoče vpliva na naša življenja in zato, ker je nastala medicinska vera in v dogme se ne sme dvomiti. Ker si je farmacevtska industrija v celoti podredila medicino in je ob pomoči držav in drugih monopolizirala zdravljenje, je postala tako močna, da korenito spreminja človeka in človeštvo, čeprav mi vidimo le tisto, kar oni želijo, da vidimo: obljubo življenja brez trpljenja in bolečin ter njegovo podaljšanje. To naivno gledanje se nam grdo maščuje. Medicina seveda je koristna, a tudi nevarna. Vedeti je treba, da je zdravljenje po pravilih medicinske stroke v svetu tudi tretji najpogostejši vzrok smrti. Sam sem covidno pljučnico v bolnišnici hitro prebolel, a sem zaradi bolnišnične okužbe, za katero ne morem biti odgovoren, v tej ustavi prebival veliko dlje. To, da farmacevtsko-medicinska industrija prevzema nadzor nad celoto naših življenj, tudi ko nismo bolni, ko si tega ne želimo in nam to ne koristi kaže na nastanek nove veje oblasti, ki si počasi podreja ostale. To je vsekakor pomembnejša tema, kot so dnevni problemi in afere, ki služijo kot dimne bombe, da prikrijejo te usodne procese nastajanja nove realnosti, novega človeka. Cel svet postaja klinika, države pa terapevtske organizacije in vsi ljudje kolektivni pacient.
Medicina je vendarle pomembna znanost. O tem se mnogo ljudi prepriča vsak dan.
Seveda je, a je zdrsnila od medicine utemeljene na dokazih, kolikor je pač bila, na medicino, utemeljeno na zaupanju. Nobena druga znanost ali stroka ne zahteva ali ne pričakuje zaupanja in ne blokira družbene kritike. Nobena zase ne trdi, da je uradna ali šolska. Aktualni minister zdravje pravi, da moramo zdravnikom verjeti, enako ko zdravijo infarkt in ko gre za cepljenje. Ugledni zdravnik sprašuje, zakaj pošiljamo otroke v šole, če jim ne verjamemo. Vsak dvom je prepovedan, vsak dvomljivec je heretik, krivoverec, ki je tako ali drugače kaznovan. To je zelo nevarna paradigma. Strah pred smrtjo in trpljenjem je izvor vsake vere, in medicina igra prav na to karto. Prestrašeni se hitro prepustijo vsakršni manipulaciji.
Ste zaradi tega, kar pišete, v kakšnem sporu z institucijami in posamezniki?
Z nikomer nisem v sporu. Ne funkcioniram tako. Je pa res, da imam o vsem svoje mnenje. Nisem podložen nobeni avtoriteti. Tudi ne avtoriteti lastnega jaza, lastnega spomina ali prepričanj, kaj šele predsodkov. Vse stvari opazujem znova, s svežim in neobremenjenim umom. To pogosto trči v interese drugih in potem imajo konflikt sami s seboj ali z resnico, ne z mano.
Ivan Soče: Državljani nimamo mehanizmov nadzora nad norci, ki ravnajo tudi z orožjem.
Kako nazaj v normalnost?
Po mojem je konec z normalnostjo. Temu zdaj zvito rečejo nova normalnost. Hočejo zadevo polepšati, češ, še vedno je vse normalno, a le na malo drugačen način, vendar sem za to, da stvari imenujemo s pravim imenom, vse drugo je manipulacija. Kar zdaj doživljamo, je nastajanje povsem drugačnega obdobja človeštva. Nostalgiki in romantiki bodo to obdobje imeli za slabše, ustvarjalci tega obdobja za boljše, ampak dileme ni – to bodo popolnoma drugačni časi, ki bodo oblikovali drugačnega človeka.
UKRAJINSKA VOJNA JE NEDVOMNO ČLOVEŠKI IZDELEK
Kriza je torej spet spremenila razmerje moči v družbi na slabše?
Količina moči v družbi je konstanta. Če jo ima nekdo več, pomeni, da jo ima drugi enako količino manj. Ves čas se ukvarjamo z distribucijo dobrin, odločujoča je distribucija moči. Moči željni ustvarjajo veliko strahu in sebe ponujajo kot rešitelje. Če te je strah, da te nekdo, ki bi te lahko rešil, tega ne bo naredil, postane tvoj gospodar. Vladarji so lahko vladarji, le če so drugi podaniki. Naša poslušnost je vir njihove moči.
Od kdaj je tako?
Skozi celotno zgodovino je bila poslušnost avtoriteti staršev, učiteljev, duhovnikov, zdravnikov in drugim zelo zaželena in nagrajevana. Tako smo vzgajani nekaj tisočletij. Tudi tisti, ki zasedajo mesto avtoritet. Korona je bila idealna priložnost za utrjevanje poslušnosti. Vse, ki so nasprotovali uradni medicini, so označevali za sovražnike, neumneže, zarotnike, izdelovali so jim psihološke profile, jih enačili s skrajneži. Tistega, ki je hvalil stroko, niso spraševali, kakšno izobrazbo ima, lahko je hvalil kolikor je hotel, ko pa je kdo nasprotoval uradni medicini, so ga takoj označili za nestrokovnjaka, škodljivca, ki mu je treba prepovedati javno nastopati, ker bi naj ogrožal javno zdravje.
Kaos je bil, ja. Saj ni bil narejen z namenom?
Ni dokazov za trditev, da je bil ta kaos ustvarjen z namenom. Brez vsakršnega dvoma pa vidimo, da je bil izrabljen z jasnimi nameni koncentracije moči, bogatenja in eksperimentiranja z našo potrpežljivostjo, poslušnostjo. Izkušnje kažejo, da bodo ob podobnih krizah še bolj drzni, ukazovalni, manipulativni, mi pa bolj poslušni. Morda jim bomo celo ploskali.
Epidemiji je sledila vojna. Grozno, kaj se nam dogaja oziroma si povzročamo. Kaj pravite?
Za virus ni dokazov, da je človeški izdelek, ukrajinska vojna zagotovo je. Dokazuje vso bedo človeškega uma, ki nenehno primerja, ločuje, tekmuje, nasprotuje. To nujno ustvarja strah, konflikte, nasilje, vključno z ubijanjem. Enako je v celotni človeški zgodovini. Zato za svoje vodje izbiramo tiste, za katere smo prepričani, da nas bodo ščitili pred drugimi. Ne vidimo, da je ustrahovanje lažno, da so primerjave in konflikti izmišljeni zato, da smo poslušni. Mnogi odrasli so povečani otroci, ki potrebujejo vodjo in so mu pripravljeni odpustiti prav vse grehe in krivde, sovraštvo in kriminal. Namesto da se odločno postavimo na stran resnice, da je vsako ubijanje nedopustno, se mi postavljamo na eno ali drugo stran v tem tragičnem spopadu. Politika se je sprevrgla v umetnost manipulacije.
KORONA JE BILA IDEALNA PRILOŽNOST ZA UTRJEVANJE POSLUŠNOSTI
Ob teh umetnikih onih pravih ne bo več? Umetniške dogodke so nam dve leti prepovedovali.
Ja, umetnost je postala nepotrebna in nekoristna. Celo nevarna. Luksuz. Svetovni totalitarizem ne potrebuje umetnosti. Zato jo poskuša zreducirati na zabavo, na kič. Na nekaj, kar ne vsebuje resnih sporočil, ne bogati, ne opozarja, ne kritizira.
SPOMIN NE SLUŽI PRAVIM NAMENOM
Naši volivci so običajno pokazali, da jim spomin ne služi dobro in so verjeli obljubam, prepričevanjem v slogu, da tisto, ko so jih tepli, ni bilo tako mišljeno ali vsaj da naj nastavijo še drugo lice. So pa tudi naivno in verjetno protestno volili nove obraze. Letos je sicer zaznati več civilih iniciativ. Je še kaj drugačnega, kot je bilo prej?
Spomin ne služi pravim namenom. Iz izkušenj, torej iz spomina se zelo malo naučimo. Nenehno ponavljamo iste stvari. Zato smo tisočletja psihološko gledano isti ljudje. Tehnološko smo izjemno napredovali, psihološko smo še vedno boječi, ljubosumni, sebični, tekmovalni, konfliktni, sovražni. Tehnološke dosežke uporabljamo zato, da bi škodili naravi in sebi. Tako daleč smo prišli, da ne nastavljamo še drugega lica, ampak se sami tolčemo po njem.
V glavnem pa naj bi volivci volili proti Janši in za njega, ali ne?
Janezu Janši je uspelo zelo poglobiti razdvojenost družbe, posledično tudi volilnega telesa. Njegova korist in korist njegovih je minorna v primerjavi s škodo, ki jo povzroča celotni družbi, tudi tistim, ki zvesto sledijo ideji sovraštva. Vnesel je žargon nestrpnosti, žaljivosti, sovraštva, pobalinskega primitivizma, ki je nedostojen odraslim ljudem, kaj šele državnikom. Pozivati k sodelovanju, a negovati sovražno, izključujočo držo, je prepoceni trik, ki samo dodatno blokira kakršnokoli sodelovanje. Neki ameriški diplomat je nekoč izjavil, da se pri ameriških volitvah politiki delajo, da se sovražijo, pri nas pa se dejansko sovražijo. To je bilo pred Trumpom, ki je uspel, enako kot Janša, to sovražno držo prenesti na svojo volilno bazo. Enako je na Madžarskem in v Rusiji. Zato objektivno ni možno izbirati drugače, kot za Janšo ali proti njemu, za Orbana ali proti njemu, za Putina ali proti njemu. Voditelji predstavljajo temeljne človeške vrednote in opredeljevanje za voditelja ali proti njemu pomeni opredeljevanje za te ali one vrednote.
Kaj še hudega nas lahko doleti?
Veliko je tega. Ljudje smo v nenehnih sporih zaradi vere, politike, surovin, energentov, vode … Državljani nimamo mehanizmov nadzora nad norci, ki upravljajo z orožjem, ki nas lahko večkrat uniči. To bo trajna grožnja. Človeštvo ni premagalo nobene epidemije. Virusi prihajajo in odhajajo. Bakterije premagujejo antibiotike. Temeljni svetovni mega trend je centralizacija, ki jo nadzira industrija, to pa obvladuje nekaj najvplivnejših posameznikov. Svetovna zdravstvena organizacija, ki jo upravlja farmacevtska industrija, bo prevzela odločanje o zdravstvenih ukrepih, vlade bodo ubogale. Vojaška industrija je že centralizirana, kupujemo vojaško opremo, ki je ne potrebujemo. Zato, da bijemo tuje bitke. Podobno je centraliziran denarni sistem. Kmalu bo nekaj velikih podjetij s področja prehrane narekovalo, kaj bomo jedli, nadzirali bodo proizvodnjo semen. Povozili smo tradicionalne človeške vrednote, atomizirali družine, osamili posameznike. Nastalo je veliko nesrečnih ljudi, ki jemljejo farmacevtske pripravke, da lahko spijo, delajo, hujšajo, odvajajo in tako dalje. Potem je logično, da nas svet zabavne elektronike tako privlači, ker je to pobeg v cono, v kateri nismo več ljudje.
Saj so mogoče tudi boljše alternative, kajne?
Seveda so boljše alternative, ampak ni boljših ljudi.
Knjiga Zlokovidni časi
»V obliki dnevnika sem zapisal svoje prve izkušnje bolnišničnega zdravljenja zaradi covidne in potem bakterijske pljučnice (bolnišnična okužba), zaradi česar sem v bolnišnici prebival sedemnajst dni. To je zgodba o dobrih ljudeh v slabem sistemu, ki mnoge od teh dobrih ljudi spremeni v slabe,« pravi Ivan Soče. »Opisujem tudi, kako smo kot družba preživeli to obdobje polno zla, razgaljam manipulacije s testiranjem, podeljevanjem statusa cepljenih in prebolelih, velikansko laž, da so dobro skrbeli za naše zdravje, a so prepovedali uporabo dobro raziskanih in poceni zdravil, niso svetovali jemanja vitamina D, vitamina C, cinka, so pa pošiljali vsem državljanom elektronska sporočila, da si naložijo neumno aplikacijo Ostani zdrav. Državljane so nesramno novačili za cepljenje, cepljenim dodeljevali številne privilegije, necepljenim pa številne kazni. V tej nezdravi evforiji so »pozabili« povedati, da o dolgoročnih posledicah cepljenja nihče ni mogel vedeti nič, ker ni bilo nobene raziskave o genotoksičnosti, karcinogenosti in biorazgradljivosti novih cepiv. Tretja faza testiranja bo končana šele naslednje leto. To je bila največja znanstvena prevara v zgodovini človeštva. Kako se je lahko zgodilo, da je bila ta ideja tako množično podprta?«
Soče tudi pove, da bodo ves zaslužek od prodaje knjig namenili humanitarnemu društvu UP-ornik.