Avtor: BOJAN TOMAŽIČ

 

Sobota, 04. junij 2016

Ivan Soče, avtor knjige Hipokrat je bil kuhar, poti iz medicinskih in prehranskih zablod, gost torkovega srečanja Večer v živo

Foto: Janko Rath

Ivan Soče v zvezi s hrano, zdravili in zdravljenji vse večkrat preveri in o tem tudi govori in piše. Tako bi morali vsi ljudje početi, je prepričan. Za svoje zdravje in za svojo srečo. Ni član nobenega gibanja ali organizacije, z medicino nima slabih izkušenj ali neporavnanih računov, samo pravi, da ni treba verjeti vsega, kar nam prodajajo kot dobro. Zlasti na prehransko industrijo in medicino je pozoren. Da se s hrano lahko izognemo izpostavljenosti mnogim boleznim in da je hrana resnično zdravilo, povzema po Hipokratu, utemeljitelju moderne medicine, ki smo ga izgnali iz našega življenja. In to je slabo.

Kaj pa zdaj? Kaj lahko storimo?

“Zdaj, ko Hipokratova načela izganjajo iz skrbi za zdravje, moramo zanj poskrbeti sami, preveriti, kako nas zdravijo, kaj resnično uživamo s hrano, ki jo zdravstvene oblasti priporočajo, in kaj vse pogoltnemo z zdravili.”

Vi to počnete. Svoje ugotovitve iz dvajsetletnega ukvarjanja s temo zdravja ste zbrali v knjigi Hipokrat je bil kuhar – poti iz medicinskih in prehranskih zablod. Očitno je zablod veliko, knjiga ima 520 strani.

“V knjigi dokumentirano in konkretno opisujem tisto, kar vpliva na naše zdravje. Pišem o učinkovitosti farmacevtske in alternativne medicine, o prehranskih boleznih in prehranski medicini. O tem, kako se vsak sam lahko nauči skrbeti za svoje odlično telesno in duševno zdravje.”

Kaj naj bi bilo narobe z medicino, ki še nikoli ni bila tako učinkovita, kot je danes?

“Ta medicina ni uspešna. Nikoli nismo imeli več bolezni in več bolnikov in teh je vsak dan več. Nočemo videti, da sodobna medicina ne zna pozdraviti niti ene kronične bolezni in da v zadnjih desetletjih ni bilo odkritega nobenega pomembnega zdravila in da ni pomembnejšega napredka. Daljša življenjska doba je le v manjši meri zasluga medicine, ki pomaga, da smo dalj časa bolni in da dolgo umiramo.

Nočemo videti, da je medicina tudi nevarna, zato je neetično vztrajati pri takšni skrbi za zdravje. Več zdravnikov in drugega osebja, več novih bolnišnic in aparatur ne pomeni več zdravja. Državljani si ne želimo več medicinskih obravnav in več zdravil, ampak si želimo biti zdravi.”

Govorite torej o sistemu, ki da ni primeren.

“Koncept sodobne medicine je zgrešen. Napačna je usmerjenost v bolezen, v odpravljanje simptomov, lajšanje težav. Medicina ni usmerjena v zdravje, ne pozdravi, ampak naredi bolezen trenutno znosno in s tem hkrati povzroča veliko drugih težav. Medicina je popolnoma podrejena farmaciji, ki medicino in zdravnike poniža v distributerje svojih kemikalij, za katere ji je država zagotovila monopolno uporabo naziva zdravila. Tistemu, kar ne prihaja s tekočih trakov farmacevtskih gigantov, ne smemo več reči zdravilo.”

Pa saj zdravniki delajo po svoji vesti.

“Ne smejo delati po svoji vesti. Delati morajo po predpisanih protokolih medicinske industrije, sicer izgubijo licenco. Zdravniki smejo uporabljati le farmacevtske pripravke, čeprav je v farmacevtski industriji največ laži,

podkupovanj, ponarejanja raziskav, prikrivanja stranskih posledic in marketinških goljufij. Zdravniki nimajo druge izbire kot verjeti tej industriji, mi pa verjamemo zdravnikom. Tako je krog sklenjen. Farmacija si je v dobršni meri podredila tudi politiko, državo, prav tako šolstvo in medije. Farmacevtsko zdravljenje je postalo nova državna religija.”

Zelo draga, vsi ugotavljajo.

“V zadnjih 15 letih smo izdatke za zdravstvo povečali za 45 odstotkov, število zdravnikov za 25 odstotkov, farmacevtov za 42 odstotkov, državljani pa smo vsak dan bolj bolni. Daljše so čakalne dobe, plačujemo tisto, česar ne potrebujemo, določeno opremo, preglede, operacije in tisto, česar nismo naročili. Ponašamo se, kako uspešno znamo popravljati žile, vgrajevati obvode, transplantirati ledvice, in se ne vprašamo, kaj je povzročilo zamašene žile, odpoved ledvic in sladkorno bolezen. To pač ne more biti sistem zdravstvenega varstva.”

Že dolgo je takšen, korenite reforme, kot je videti, tudi ni pričakovati.

“Moramo se znebiti iluzije, da medicino skrbi naše zdravje. Zdravnik v splošni ordinaciji ima povprečno za pacienta sedem minut, v neki raziskavi so ugotovili, da zdravnik prekine pacientovo govorjenje vsakih 14 do 18 sekund. Ne zanima jih, kaj govorimo, ne zanimamo jih. Zanima jih naša bolezen, naš bolni organ. Tudi umiranje je postalo sestavni del zdravljenja. Umremo običajno omamljeni, ko ne moremo več konzumirati medicinskih pripravkov ali postopkov. Tako sistem deluje. Nič ni narobe z zdravniki.”

Hipokrat, ki je seveda bil zdravnik, je v vaši knjigi tudi kuhar. “Z naslovom sem poudaril, da o zdravju odloča hrana in da bi sodobni zdravniki, ki prisegajo Hipokratu, morali, tako kot on, poznati hrano, torej, metaforično povedano, biti kuharji.”

Pa res niso? Saj povedo, kaj je treba jesti.

“Zdaj zdravniki o prehrani ne vedno skoraj ničesar in zavezani so predpisovanju farmacevtskih pripravkov, ki si pogosto ne zaslužijo naziva zdravilo. Hipokratova misel, da naj bo hrana naše zdravilo, je popolnoma pozabljena. Njegovo zapoved, da naj zdravila ostanejo v lekarni, če le lahko zdravimo s hrano, so farmacevtski zdravniki prikrojili v rek: ‘Čeprav se lahko pozdravite s hrano, pojdite raje v lekarno.‘”

Slovenci smo že leta 1914 dobili prevod knjige, v kateri je župnik in zeliščar Johann Künzle pisal, da zaradi neprimerne hrane boli

glava, imamo bolečine v nogah in nas stiska pri srcu. Hrani so v preteklosti torej dajali velik pomen.

“Ljudje že dolgo vedo, da hrana usodno vpliva na zdravje, podobno kot živali so naravno nagonsko vedeli, kaj je za njih zdrava hrana. Redki tega niso spoštovali in so zaradi hrane zbolevali, zdravili pa so jih – s hrano. Osnovni princip delovanja narave je občutek ugodja: če smo ob neki hrani uživali, je to pomenilo, da je za nas koristna. To je bila edina in zanesljiva usmeritev. V naravi ni ničesar, kar bi nam prijalo, kar bi nas privlačilo in nam hkrati škodovalo. Dobro je hkrati koristno! Šele s prehransko industrijo smo postali zmožni proizvajati hrano, ki je privlačna, okusna, zapeljiva, skratka dobra in hkrati škodljiva.”

Zato je veliko bolnih?

“Seveda in zdravstvene oblasti to zelo dobro vedo, vendar jih bolj skrbi za farmacevtsko industrijo kot za ljudi. Ne trdim, da se namerno in zavestno ustvarjajo bolniki, objektivno dejstvo pa je, da so kronično bolni odličen vir zaslužka za to industrijo.”

Pravite, da iščete odgovore na to, kako biti srečen, ko si zdrav, zadovoljen, vesel, izpopolnjen, svoboden. In je to povezano z zdajšnjim odnosom do zdravja. Ljudje, se zdi, so vse bolj nesrečni. “Velika večina. Tudi tisti, ki so dosegli materialno blagostanje, niso srečni. Priča smo največji pandemiji v zgodovini človeštva: duševnemu trpljenju. In to ima seveda posledice. Ker smo nesrečni, iščemo zadovoljstvo v hrani z umetno poudarjenimi okusi, v alkoholu, kajenju, antidepresivih, pomirjevalih. Vse to nas še bolj oddaljuje od človeške narave in namesto rasti doživljamo propadanje. Namesto pristnih prijateljev, s katerimi bi se pogovarjali, plačujemo psihoterapevte, da nas poslušajo. Namesto iskanja življenjskih radosti kupujemo sredstva, s katerim otopimo čustva, omrtvimo dušo, uspavamo razum in tako zmanjšamo bolečino zaradi nesrečnega, praznega, suženjskega življenja.”

Ena od pripravnih rešitev zagat tako nesrečnih ljudi so diete. Katera je dobra, komu od gurujev, ki jih priporočajo, verjamete? “Nobenemu ne verjamem na besedo. Ko so Atkisona, zaradi nekaterih tragičnih primerov prakticiranja njegove diete, v ameriškem senatnem odboru vprašali, na podlagi katerih znanstvenih dokazov je oblikoval svojo dieto, je odgovoril, da nima denarja za raziskave. Čeprav je prodal nekaj milijonov knjig, tako še vedno ni znanstvene podlage za njegovo dieto. Danes se nekaj podobnega dogaja s paleo dieto, z LCHF-dietami in drugimi.”

Avtor diete bi znanstvene dokaze gotovo lahko dobil. Kava je tudi enkrat škodljiva, potem zdravilo, pri kajenju so že našli pozitivne učinke, vsako živilo je v kakšni raziskavi najbolj zdravo za določen organ in kokakola tudi.

“Ja, tako je z raziskavami danes. Zato vsako trditev raziskovalca preverjam pri številnih drugih znanstvenikih, preverjam njegove reference, znanstveno kariero, objave v znanstvenih revijah. Opazujem, koliko časa veljajo te resnice, kaj o tem menijo drugi znanstveniki, kako se to obnese v praksi. Šele ko neka trditev vzdrži vsa ta preverjanja, bi jo lahko imenoval objektivna. Živimo v iluziji, da je znanost objektivna in poštena, da v šolah učijo in v medijih objavljajo samo koristne reči za ljudi, da zdravniki zdravijo, da nutricionisti dajejo dobre nasvete za naše zdravje. Najbolj podlo je to, da vsi prisegajo, da imajo dobre namene, da nam želijo dobro, v resnici pa skrbijo le za svoje interese.

Najbolj pošastna posledica je občutek nemoči, nevrednosti, nesposobnosti, ki nam ga načrtno, sistematično, vztrajno vgrajujejo od rojstva do smrti. Tako postajamo odlični kupci in pacienti. Vendar imam pomembno sporočilo: nismo takšni, takšne so nas naredili.”

Katere so te poti? Kaj storiti, kako ravnati?

“Treba je postati etičen egoist in skrbeti zase. Sprejeti moramo dejstvo, da naše zdravje nikogar preveč ne zanima. Naučiti se moramo uživati v tistem, kar nam koristi, upreti se željam, katerih uresničevanje nam škodi. Predvsem pa moramo spoznati temeljni razlog za zbolevanje – to je neznanje. Zato se tudi sam toliko angažiram, da vsaj malo po svojih skromnih močeh prispevam k sprejemanju novih znanj o samem sebi, o medicini, o prehrani, o stresu.”

Katera znanja nam manjkajo?

Znanje o manipulacijah, o iluzijah, o zablodah. Znanje o delovanju našega uma, o prepričanjih, navadah. O tem, kako se znebiti teh zablod, kako postati samozavesten, kako si oblikovati drugačna prepričanja, navade, skratka kako živeti zadovoljno življenje.”

Torej, da bi ravnali drugače, čeprav nas s televizijskih ekranov vsakih nekaj minut prepričujejo, da so čokolada ali sladki namazi najbolj zdrav zajtrk za otroke?

“Zdravje državljanov je vsako leto slabše, med otroki se širijo debelost, diabetes, depresija, kar naznanja veliko drugih težav. Kakšen dokaz pa še potrebujemo, da je s priporočenim načinom prehranjevanja nekaj narobe? Zelo preprosto bi bilo prepovedati reklame, v katerih nastopajo otroci, in prepovedati reklame za

hrano in pijače, za katere obstaja soglasje stroke, da so nevarne. Za alkohol in tobak smo postavili omejitve, enako bi morali narediti za sladkane pijače, hrano s transmaščobami in podobne. Zanimivo, nihče še ni videl reklame za zelje, brokoli, čebulo, krompir, riž, koruzo, razen ko gre za reklamo trgovcev in so ti artikli v prodajnih akcijah. Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano je financiralo jumbo plakate za meso in mleko, nisem pa videl plakatov za krompir ali fižol.”

Kaj bi vi napisali v reklamo, recimo, za krompir?

“Eno najpopolnejših živil, ki ne redi in nas oskrbi s skoraj vsemi hranili.”

Strokovnjaki pravijo, da sta meso in mleko nujno potrebni za zdravje.

“Takšni bi morali odkrito povedati, da o zdravem prehranjevanju ne vedo veliko. Številne bolezni so posledica ravnanja po njihovih nasvetih. Priznati bi morali, da so pridobivali znanja iz nezanesljivih virov, da na njihove nasvete vplivajo industrija in lastne prehranske navade, da so do zdaj dajali napačne nasvete. Tega seveda nihče ne bo storil. Zato bi morali mi povedati tem strokovnjakom: ‘Ne verjamemo vam več! Verjeli smo in zdaj smo bolni. Zdaj bomo radikalno spremenili svoje prehranske navade in začeli sami skrbeti za svoje zdravje. To ni težko, ni zahtevno, ne zahteva veliko časa in ne denarja. Nekaj podobnega bi morali sporočiti zdravnikom.”

Kaj naj spremenimo? Kaj naj jemo?

“Velika večina ljudi bi morala pozabiti vse, kar vedo o prehranjevanju. Zlasti še tisto, kar dobrega preberemo o slabih navadah in je prišlo iz marketinških laboratorijev prehranske industrije. Prenehajmo jesti hrano, zaradi katere smo zboleli in zaradi katere zbolevajo drugi. Zgledujmo se po narodih, ki so najbolj zdravi in dolgoživeči.”

To bi bilo blizu tistemu, kar vi imenujete zdravojedstvo?

“Ja. Zelo si prizadevam za uveljavitev pojma zdravojedstvo. Najboljša hrana je tista, ki nam v nobenem primeru ne more škoditi, ki je najbližje svoji naravni obliki in prehransko podpira naš način življenja. Vsi, ki se tako prehranjujejo, nimajo bolezni sodobnega človeka in živijo najdlje.”

Je danes sploh mogoče živeti tako, da ne bi bilo toliko bolezni, ki jih povzroča slaba prehrana?

“Seveda je mogoče. Če bi namesto rastlin za živali organsko vzgajali rastline za prehrano ljudi, bi izginilo veliko kroničnih bolezni, v svetu bi izginila lakota. Tako preprosto je to. Industrijo pa je mogoče prepričati tako, da ne kupujmo tistega, kar nam ponuja, ampak tisto, kar potrebujemo.”

Večer: Hipokrata smo izgnali