Prvi izmed dobrih mož – Miklavž oz. Nikolaj je že prinašal darila. Sledijo mu še drugi, baje boljši in radodarnejši.

Ves čas poslušam, kako darila prinašajo pridnim. Spomnim se izsiljenih in evforičnih kričanj otrok na vprašanje ali so bili pridni: »SMOOOOO!!!« In so dobili darila. Ker so bili pridni.
Tisti, ki z darili nagrajujejo pridnost, niso dobri ljudje. Za pridne nas imajo takrat, ko delamo tisto, kar oni hočejo. Če nas za to nagrajujejo, potem to niso darila. So (pod)kupnina in plačilo za ubogljivost, ustrežljivost, ponižnost.
Dobri možje lažejo. Starši lažejo. Daril ne dobijo pridni, ampak ljubljeni.

Resnično dobri ljudje obdarujejo, ker hočejo obogateti drugega – obogateti za spoznanje, da ni sam, da je spoštovan, razumljen, sprejet, ljubljen. Obogateti za spoznanje, da obstajajo sočutni ljudje, da je človek človeku Človek.
Dobri ljudje v zameno ne zahtevajo ničesar. Ne hvaležnosti, ne zahval, ne pohval, ne slik v medijih, ne medalj, ne (po)vračila.

Le en način, ko z obdaritvijo drugega bogatiš samega sebe, je dopusten – v tišini svoje duše si v mislih sporočiš: naredil sem nekaj dobrega. In začutiš ponos, veselje, ljubezen. Bogastvo. Ker si dal. Brezpogojno dajanje je najčistejša ljubezen. Ekstrakt ljubezni.

Darila dobijo ljubljeni. Darila dobite, ker vas nekdo ljubi, ker vas ljubi vesolje. Za prejeta darila niste dolžni nikomur nič. Le trudite se biti ljubljeni: sočutni, razumevajoči, prijazni, pošteni, pravični, dobri. Prejeli boste veliko daril.

Če koga ljubite, mu podarite najdragocenejše, kar imate – svoj čas. Družite se. Prijateljujte.

Če se ljubite, si vzemite dovolj časa zase in se vsak dan znova vprašajte: “Kaj bom danes dobrega naredil zase?”