Gospod Matjaž B. je moj nadvse simpatičen, duhovit, vesel in nadarjen, plesni učitelj. Nekoč je nekega gospoda učil pravilne drže. Svetoval mu je, da naj se, kadar koli vidi koga vzravnanega, spomni, da mora biti tudi sam vzravnan in naj takoj popravi svojo držo. Gospod mu je resno ugovarjal: “Tak´ se ne bom nič naučil, saj vidiš kak´ vsi hodijo – imajo povešena ramena potisnjena naprej, kot da bi imeli kamen okrog vratu!”. Pa mu Matjaž odvrne: “Torej, vsakič, ko vidiš koga tako ukrivljenega, se takoj spomni, da je to narobe in se sam zravaj!”
Preprosto, če sam nisi vzravnan in vidiš vzravnanega, naj te to opomni, da je tvoja drža napačna in se zravnaj, ko pa vidiš nevzravnanega, naj te opomni, da je to narobe in se takoj zravnaj. Če si vzravnan in srečaš vzravnanega, se zavedaj, da delaš prav in se pohvali, če srečaš ukrivljenega, se spet pohvali, ker ti delaš prav. Vsaka situacija te lahko opozori, ali delaš prav ali narobe.
Enako velja za vsa druga področja: drža, hoja, hranjenje, zdravljenje, oblačenje, vožnja …
To je seveda možno, če vemo, kaj je prav, kaj želimo, k čemu stremimo. A kako naj vemo, kaj je prav? Izkušnje drugih so neprecenljive. Zgodba iz zen budizma pravi takole: Ko je modrec padel z drevesa in se poškodoval, je rekel: »Nočem zdravnika, pripeljite mi nekoga, ki je padel z drevesa!«
Drug drugemu lahko pomagamo pri iskanju tega, kaj je prav.
Vsakič, ko koga srečate s spuščenimi ali dvignjenimi rameni, zdravega ali bolnega, žalostnega ali veselega, bogatega ali revnega … naj vas opomni na to, kakšni hočete biti vi sami.
Bodite pokončni, ponosni, veseli, zdravi in bogati.
5. 2. 2011