ReceptiIvan Soce

Libanon in Izrael sta uradno v vojni že več kot 50 let, nekaj zadnjih let pa se borita, kdo bo pripravil večjo količino humusa. Predlani je zmagal Libanon, ki je pripravil 2 toni humusa, lani pa so Izraelci pripravili  4 tone, kar je potrdil tudi sodnik Guinnessove knjige rekordov.

To novico so objavile skoraj vse svetove tiskovne agencije, a nikjer ni niti besedice o tem, kaj pravzaprav humus je. Le redki  Evropejci vedo, da je humus namaz iz čičerike. Očitno pa je to na Bližnjem vzhodu izjemno popularna jed, za nekatere ena najstarejših  in najpomembnejših.
Želim, da bi to jed spoznali tudi vi. Ni samo koristna za naše zdravje, ampak je tudi zelo dobra in odlična popestritev našega hranjenja. V družini jo pripravljamo že kar nekaj časa, navdušili pa smo tudi nekaj prijateljev, ki so jo brez izjeme pohvalili. In tukaj je recept za vas.
Pripravimo:
  • 500 g kuhane čičerke,
  • 3 stroki česna, lahko tudi česen v prahu,
  • 1 žlička mletega kumina, lahko tudi navadne kumine, (kumin in kumina ni enako)
  • 4 žlice sveže stisnjenega limoninega soka,
  • 2-3 jedilne žlice (lahko tudi več) tahinija (paste iz sezamovih semen),
  • 2 veliki pečeni papriki (lahko tudi več),
  • 2 žlici sezamovega ali arašidovega ali oljčnega olja,
  • jedilno žlico sesekljanega peteršilja,
  • kajenski poper (lahko tudi črni ali pisani poper),
  • sol.
Čičerko namakamo čez noč. Ponavadi jo namakamo dalj časa, da sprožimo proces kaljenja, pri čemer je treba vodo pogosto menjati.
Namočeno čičerko skuhamo do mehkega v slani vodi v katero lahko damo en lovorjev list. Peno odstranjujemo sproti.
Topli čičerki snamemo kožico (olupimo), kar sicer ni nujno. Del vode, v kateri se je čičerka kuhala, shranimo.
V multipraktiku sesekljamo čičerko, pečeno papriko, česen. Dodamo tahini, olje, poper, kumino, limonin sok, peteršilj, po potrebi vodo v kateri se je kuhala čičerika in vse skupaj v mešalniku sesekljamo in zmešamo, da dobimo gladko, gosto in mazivo zmes.
Poskusimo in po želji dodamo še soli, limoninega soka, popra ipd.
Zmes damo v hladilnik, da se humus stabilizira in se okusi premešajo.
Humus lahko v hladilniku hranimo en teden, v zamrzovalniku pa nekaj mesecev.
Pogosto uporabljamo tudi črni tahini, ki je narejen iz črnega sezama, druge sestavine so lahko enake. Tako dobimo črni humus, kar je redka specialiteta in bomo z njim prijetno presenetili tudi najboljše gurmane.
Humus je lahko glavna jed ali predjed, lahko pa je le priloga. Je odlično nadomestilo za surovo meso (tatarski biftek), paštete, ribje namaze ipd. Če ni preveč začimb, je humus odlična hrana tudi za otroke. Postrežemo ga lahko s kruhom, falafelom, tortiljami, čapatiji, … Ponudimo lahko obe vrsti humusa hkrati. Okrasimo s tankimi kolobarčki pora, črni humus potrosimo s semeni svetlega sezama, rdeči humus pa s semeni črnega sezama.
Humus ustvarja bazičnost.
Vsakič lahko pripravite drugačen humus, kateremu lahko spreminjate okus z dodajanjem drugih začimb ali sestavin (kurkuma, čili, koriander, ingver, čebula, por…) ali pa z odvzemanjem (brez paprike, česna ipd.).

 

Paradižnikov namaz

Posušene paradižnike prelijte z vročo vodo za nekaj minut in jih pustite, da se zmehčajo. Vodo odlijte in shranite: morda jo boste uporabili, če bo treba pri namazu ali pa jo boste dodali h kakšni drugi jedi. Paradižnike na drobno narežite, dodajte stisnjen česen, origano, poper, peteršilj in žličko balzamičnega kisa. V blenderju vse zmeljite v dokaj gladko zmes, da se vlakna še vidijo (da ni pašteta). Po barvi in celo po okusu ta namaz mnoge spominja na tatarski biftek, a verjemite, da ima posušen paradižnik boljši okus kot surovo meso.