Veliko knjig poskuša odgovoriti, zakaj so ljudje srečni, kaj vpliva na občutek sreče. Nekateri trdijo, da so najsrečnejši Japonci, drugi pa Danci ali Finci. Osebno menim, da je metodologija napačna, da je merjenje srečnosti nemogoče, saj so vsi srečni ljudje enako srečni. Kakšen Igikaj ali Hyggeja! Sreča je bolj splošna, abstraktna, fluidna, eterična. Nesrečni ljudje trpijo konkretno, vsak po svoje, vsaka nesreča ima ime in priimek, realen vzrok in boleče posledice.
Osebno menim, da smo Slovenci najsrečnejši na svetu. V svojih srečnih družinskih mehurčkih nam je tako lepo, da noter ne spustimo nikogar. Če pa že, le testirane ali cepljene. Iz srečnega mehurčka tudi nihče ne gre ven – niti pretepene ženske niti odrasli otroci niti otroci v šolo, mnogi ne v službo.
Slovenci mirno in dolgo spimo. V nočnih urah je vse mirno, nobenega razgrajanja. Samo še, da ugasnejo ulično razsvetljavo in cerkvene zvonove. Pred spanjem imamo veliko zabavnih oddaj na vseh TV kanalih. Imamo resničnostne šove, kot je prenos sej parlamenta s komentatorji. Kakšen neki legendarni komentator Mladen Delić in njegovo: Ma ljudje, a je to mogoče!
Tako zelo smo zdravi, da so ordinacije zaprte. Nimamo več ošpic, raka le za vzorec. Vse kapi so že odkapale. Operacije niso potrebne, kirurgi delajo v tujini. Uvedli smo telemedicino, telešole, telenakupe, teleupravo in druge tele zadeve.
Svoboda govora je neomejena. Vsakemu lahko rečemo, kar hočemo. Vzorniki nam prek Twitterja z bogatim besednjakom sporočajo najpomembnejše informacije. Tudi, koga je treba in koliko sovražiti, koga zamenjati. Kmalu bo vlada uradne liste objavljala prek Twitterja, vsak državljan bo imel dva računa – enega za napadanje, drugega za obrambo.
Tako smo srečni in navdušeni, da vse delamo prostovoljno. Prostovoljno se testiramo, prostovoljno nalagamo aplikacije za sledenje, prostovoljno se cepimo, prostovoljno ne hodimo po temi, prostovoljno se zapiramo v mehurčke.
Slovenci smo veliki lokalpatrioti. Ne prehajamo radi v druge lokalne skupnosti in se kot majhni otroci veselimo vsakega odprtega lokala. Hvala vladi. Ne, mi ne kopiramo drugih. Mi smo srečni razdeljeni v 212. občin, drugi pa v regije večje od Slovenije. Kdo jim je kriv?
Za našo varnost skrbijo skoraj vsi državni uslužbenci s pooblastili. Dan in noč, svetek in petek pazijo na nas. Policijski minister je celo nadziral delo tuje policije – da preveri, ali nas tudi oni dobro ščitijo.
Tako smo veseli, da nasmejane obraze ves čas skrivamo za maskami. Smo tudi šparalizacijski in eno masko uporabljamo cel mesec. Smo zelo spoštljivi do drugih in se ne rokujemo ampak pozdravljamo s komolci. Vsi smo postali komolčarji, ne zgolj nekateri. Tako je tudi prav. Roke redno steriliziramo, da dosežemo ravnovesje s steriliziranim umom.
Smo solidarni. Če kdo ni solidaren in vsem v posmeh na javnih mestih kaj zaužije, ga nežno opomnimo s štiristotimi evri. Enako naredimo z vsemi, ki kvarijo našo idilično srečo in protestirajo. Drugače smo mirni in zadovoljni. Vse nam je prav. Parlament bo celo sprejel zakon, s katerim bomo prepovedali kaznovanje dijakov, ki hočejo v šolo. Morda bo abolicija veljala še za druge pešce, za kolesarje, taksiste.
V epidemiji vsem gre dobro in vsi uživamo. Odlične dodatke na plače imajo vsi, od zdravnikov do upokojencev. Razen tistih, ki so ostali brez plače – tem nimajo na kaj dodati. Korona je prinesla dobičke v bolnice. Konec nesrečnih zdravnikov, saj veste, kjer so zdravniki nesrečni, so vsi nesrečni. Zdaj bo razhajalo samo zdravje.
Ker drugi uživajo v naši sreči, nam dajo veliko denarja. Vračali bodo drugi Slovenci, tisti, ki so šele v načrtih.
Vlada tako dobro skrbi za nas, da je naročila več kot 7 milijonov cepiv. Vsak se bo lahko cepil 4 krat. Tudi dojenčki in otroci. Vlada utrjuje našo potrpežljivost, zato bodo ta cepiva prihajala dolgo časa. Sreča je lepa samo, ko jo čakaš.
Imamo vlado, ki zelo učinkovito upravlja z nami. Upravljanje smo tako zdemokratili, da imamo vlado, parlament, odbore, komisije, policijo in druge državne institucije v enem: kar hoče vodja, sprejme vlada, kar sprejme vlada potrdi parlament, kar sprejme vlada in/ali potrdi parlament izvaja policija in vse druge pooblaščene osebe.
Le posamezniki so nesrečni. Nihče ne ve, koliko jih je, a vemo, da jih bo minilo.
