Če je vaš otrok nemiren, nezbran in nagajiv bolj, kot je to običajno, je morda razlog večja težava, ki ji morate posvetiti veliko pozornosti, saj lahko spremeni otrokovo in vaše življenje. Premajhna pozornost in prevelika aktivnost je najpogosteje diagnosticirana nevrovedenjska težava otrok. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da je diagnosticiranje večinoma subjektivno in da se zdravniki prehitro odločijo za diagnosticiranje ADHD, kar je sicer značilno za večino vedenjskih težav. Če je otrok nemiren in nezbran terna vse druge načine težaven, še ne pomeni, da je bolan in da ga je treba zdraviti.
V medicinski literaturi ADHD (Attention Deficit Hyperactivity Disorder), motnjo pomanjkanja pozornosti in preveliko aktivnost, opisujejo kot pretiran nemir, nezmožnost koncentracije, impulzivno delovanje in kot preveliko telesno aktivnost.
Obstaja veliko neželenih oblik vedenja otrok, ki spominjajo na ADHD, zato je treba pred dokončno diagnozo in morebitnim zdravljenjem povprašati več strokovnjakov in biti zares prepričan o obstoju ADHD, ki je organska bolezen možganov. Dolgo je veljalo, da je ADHD značilna težava dečkov, a stroka opozarja, da ima tudi približno enako število deklic težave zaradi ADHD, vendar so izražene kot pretirana verbalna aktivnost.
Nastanek ADHD pripisujejo kombinaciji genskih in okoljskih dejavnikov, ti so: uporaba drog, zdravil, alkohola in kajenje v času nosečnosti, pasivno kajenje otroka po rojstvu, hujše bolezni v zgodnji mladosti, ko bi lahko nastale možganske poškodbe, pomanjkanje mineralov in vitaminov in drugih hranil, onesnaženo okolje, pretirano gledanje televizije v zgodnji mladosti ipd.
Medicina in ADHD
Najpomembnejša informacija o zdravljenju ADHD je, da nobena zdravila ADHD ne ozdravijo. Nekateri farmacevtski pripravki delno pomagajo pri nadzoru simptomov in lajšajo življenje predvsem staršem in učiteljem, otroku pa lahko povzročijo resne posledice. Najpogosteje uporabljajo metilfenidate in amfetamine (poživila), ki na možgane vplivajo podobno kot kokain. Dolgotrajna uporaba stimulansov poveča srčni utrip in poveča tveganje za srčno smrt. Dve najpogostejši težavi sta nespečnost in izguba teka. Če pri otroku opazimo izgubo telesne teže ali prepočasno rast, moramo na to opozoriti zdravnika. Pri nekaterih otrocih se kot stranski učinek pojavijo tiki, ponavljajoči se gibi ali zvoki, ki na začetku niso zmeraj zelo opazni. Pri nekaterih se pojavi sprememba osebnosti, predvsem v obliki ravnodušnosti, odsotnosti. Pri nekaterih zdravilih obstaja tveganje za samomorilska nagnjenja. Poleg kemije medicina uporablja tudi vedenjske terapije, ki potekajo dolgo časa, vključujejo cele družine, rezultati pa so pogosto negotovi.
Številne študije kažejo, da okoljski dejavniki zelo pomembno vplivajo na izražanje in obvladovanje ADHD. Pomembno je, da se osredotočimo na tiste dejavnike, na katere imamo vpliv, in teh ni malo, od njih pa upravičeno pričakujemo pomembne rezultate brez škodljivih stranskih učinkov.
Prehrana in ADHD
Ko starši ugotovijo, da so otroci že po prvem letu starosti v nenehnem gibanju, kot bi bili v transu, če nenehno govorijo, če ne morejo biti zbrani nekaj minut v pogovoru ali pri igri, če so zelo impulzivni, ne morejo nadzirati svojih dejanj, če so pogosto konfliktni, nestrpno reagirajo verbalno in tudi fizično …, bi morali biti bolj pozorni. Ne glede na to, ali bo pri otroku diagnosticiran ADHD ali ne, bi morali starši upoštevati nekaj temeljnih priporočil.
Otroci do enega leta naj ne bi gledali televizije, pozneje pa le zelo kratek čas. Posebno bi morali biti pozorni pri programih, ki nakazujejo, da gledanje programov ali igranje igric lahko povzroči epileptične napade ali druge vedenjske motnje.
Res je, da se oblikovanje otrokovega okusa začne že v maternici, vendar je usodnih tudi nekaj prvih mesecev življenja. Sadnih in zelenjavnih kašic ter čaja ne sladkamo (če trdite, da tudi vam to ni všeč, imate že pokvarjen okus, ki ga boste prenesli na otroka). Otroke takoj, ko je to možno, vključimo v družinska prizadevanja za krepitev zdravja, za izbiro in pripravo kakovostne, zdravju koristne hrane, navdušimo jih za barve zelenjave, sadja, oreščkov in semen.
Kolikor je le mogoče, se izogibamo visoko predelani, industrijski hrani. Pozorni bodimo na pesticide in druge kemikalije v hrani, tudi če jo kupujemo na tržnicah. Otrokom ne dajemo nobene umetno pobarvane hrane ali sladkarij. Zagotoviti moramo, da so v otrokovi prehrani vsa potrebna hranila, posebno omega 3 (laneno seme, chia seme, boragovo ali svetlinovo olje, orehi ipd.). Če uporabljamo omego 3 v obliki ribjega olja, uporabimo prečiščeno olje, ki ne vsebuje drugih snovi, predvsem ne živega srebra. Otroci naj zaužijejo potrebne količine vitaminov skupine B, od mineralov bodimo posebno pozorni na zadostni vnos cinka.
Iz prehrane popolnoma izločimo živalsko mleko in mlečne izdelke. Sladkane pijače omejimo na minimum, najbolje jih je nič uporabljati. Otroci morajo popiti veliko vode (voda niso: kole, ledeni čaji, čaji, energijski napitki … ). Treba je piti čim manj sadnih sokov in jesti čim več svežega sadja. Otroci morajo jesti čim več polnozrnate, nepredelane rastlinske hrane, zeleno listnato zelenjavo, fižol, grah, oreščke. Ta hrana vsebuje snovi, ki so nujne za dobro delovanje možganov in živčnega sistema.
To so sicer pravila zdravega prehranjevanja vseh otrok, če pa sumite, da ima vaš otrok ADHD, je treba ta pravila radikalno in dosledno upoštevati vsaj en mesec. Vidni ugodni rezultati vam bodo dali dovolj moči, da boste pri takšni prehrani vztrajali.
Vzgoja in ADHD
Otroke, posebno če imajo ADHD, naučimo načrtovanja in spremljanja aktivnosti. Otroku bo v veliko pomoč, če bodo opravila postala rutinska. Na vidnem mestu naj bo seznam vseh dnevnih aktivnosti za vsak dan posebej. Seznam naj bo čim bolj popoln, naj vključuje vse vnaprej znane aktivnosti: od umivanja zob, oblačenja, pospravljanja postelje, pisanja domačih nalog, športnih aktivnosti do umivanja in spanja. Za vsako opravljeno aktivnost otrok ali starš vpiše zvezdico, določeno število zvezdic pomeni vnaprej dogovorjeno nagrado. Pri učenju otroku pomagamo z metodološkimi navodili: naloge mu razdelimo na manjše dele, naučimo ga izdelovati miselne vzorce ipd., vendar se ne učimo z njim. Če otrok z ADHD vozi kolo ali moped, je prav, da vemo, da zanj obstaja štirikrat večja verjetnost prometnih nesreč.
Starši so odgovorni za ustvarjanje domačega mirnega, sproščenega, stabilnega, predvidljivega in varnega okolja. Pohvaliti moramo vsak otrokov uspeh, poudarjati njegove sposobnosti. Domisliti je treba način ustvarjalnega trošenja energije, odlično pomagajo skupni sprehodi in aktivnosti v naravi.
Do otroka se ne vedemo kot do bolnika. Mnogokrat otroku naredimo več škode zaradi napačnega odziva kot pa sama ADHD. Vedeti moramo, da kot odrasli ljudje ne bodo kazali enakega obnašanja, vendar jim bodo zanesljivo trajno ostale posledice ravnanja staršev in drugih vplivnih ljudi, še zlasti, če bodo otroka resno prizadeli. Prav je, da se o otrokovi težavi naučimo čim več, poiščemo pomoč različnih strokovnjakov, izmenjamo informacije z drugimi starši. Otroka moramo sprejeti takšnega, kot je, in mu poleg ljubezni zagotoviti spoštovanje in brezpogojno sprejemanje.
Od komplementarnih pristopov bo morda zelo pomagala hipnoza skozi spanje, še boljše je, če pri otroku uspe klasična hipnoza. Nekaterim zelo pomagajo bioenergijske obravnave ali bioresonančne terapije. Homeopatska zdravila, prav tako bachove esence, so lahko zelo učinkovita pomagala pri obvladovanju nemirnosti in za povečanje koncentracije.
Dobra stran ADHD
Otroci z ADHD so pogosto čustveno razviti, ustvarjalni in inteligentni. Njihovo vedenje je moteče v sedanjem svetu, pred petdesetimi leti bi bilo manj moteče, če pa bi, denimo, živeli pri Bušmanih v Afriki, bi bile njihove posebnosti morda izjemne prednosti. Priznati moramo, da je naš današnji način življenja na določen način nenaraven in nenormalen in da nekateri v njem težje funkcionirajo, kar pa ne pomeni, da so bolniki. Otroke moramo naučiti, da kljub drugačnosti spoštujejo sami sebe. Naj nas ne moti, da ne vidijo in si ne zapomnijo vseh podrobnosti, dragoceno je to, da vidijo celoviteje in več stvari, vidijo veliko sliko in se ne izgubljajo v podrobnostih. Svoj izjemno visok energijski potencial lahko s pridom uporabijo pri športu ali pri kateri drugi koristni dejavnosti. Osebe z ADHD se hitro prilagodijo in se lažje znajdejo v kaotičnih situacijah. So polni samozavesti in poguma, so zabavni, vsepovsod jih je polno. Naloga staršev je, da vsakega otroka usposobijo za samostojno in srečno življenje, to pa tudi pri otrocih z ADHD ni tako težko, kot se zdi. S preusmerjanjem neproduktivne hiperaktivnosti v koristno dejavnost in z usmerjanjem pozornosti na tisto, kar si otroci želijo, z ljubeznijo in s sprejemanjem lahko dosežemo, da vsak otrok zasije v vsej svoji osebnosti in posebnosti.
( Objavljano v 7DNI – sreda, 29. avgust 2012)