Prehranska industrija ve, da so znanstvene raziskave, v katerih potrjujejo koristnost naših prehranskih navad najboljša reklama za njihove izdelke. Če v neki raziskavi trdijo, da so jajca zdravilna, to trditev brezplačno objavijo vsi mediji, kar ima še večjo težo, saj ljudje podzavestno bolj verjamemo znanstvenikom in novinarjem kot pa proizvajalcem. Proizvajalci jajc na svojih izdelkih ne smejo napisati nobene zdravstvene trditve, ker ni dokazov, da so jajca koristna pri katerem koli zdravstvenem vprašanju, mediji pa lahko te neresnice objavljajo na naslovnicah. Tako se vsake toliko časa pojavi nova študija, v kateri ugotavljajo koristnost jajc ali pa vsaj njihovo neškodljivost.
»Jajce na dan prežene zdravnika stran« / »Uživanje jajc lahko koristi vašemu srcu« / »Jajca niso škodljiva za zdravje srca« / »Dnevno uživanje jajc lahko zmanjša bolezni srca in ožilja«
To so naslovi nekaterih člankov, ki so jih objavili ugledni časopisi v svetu in so jih povzemali tudi naši mediji. Gre za študijo, v kateri je sodelovalo 500 tisoč odraslih Kitajcev in v kateri naj bi ugotovili, da več zaužitih jajc pomeni manj kardiovaskularnih bolezni. Ali gre za zares nova in verodostojna znanstvena dognanja o zdravilnosti jajc?
Pomanjkljivosti študije
V člankih s senzacionalističnimi naslovi ne navajajo pomanjkljivosti študije, kot je: – Gre za prospektivno študijo, v kateri raziskovalci domnevajo, kako določeni dejavnik vpliva na bodoča dogajanja; – V študiji so primerjali skupino, ki je zaužila 2,03 jajca na teden s skupino, v kateri so jedli 5,32 jajc na teden. Kakšen rezultat bi dala študija, če bi primerjali tiste, ki ne uživajo jajc in tiste, ki jih zaužijejo 10 na teden; – V skupini, v kateri so zaužili manj jajc so bile osebe z nižjimi dohodki in nižjo izobrazbo, višjimi ravnmi krvnega tlaka in pogostejšimi kadilci, v drugi skupini pa so bile osebe z višjo izobrazbo, višjimi dohodki, nižjimi ravnmi krvnega tlaka. Iz drugih raziskav vemo, da osebe z višjimi dohodki in izobrazbo uživajo veliko več zelenjave in sadja, manj kadijo, več telovadijo … Na splošno v tej raziskavi niso bile upoštevane druge spremenljivke, ki pomembno vplivajo na bolezni srca in ožilja. Če iz celotnega spektra živil in drugih življenjskih navad izvzamemo le eno živilo in zanemarimo vse druge dejavnike, potem lahko dokažemo kar koli. – Zaradi dejstva, da gre za opazovalno študijo, ni možno sprejemati kakršnih koli trdnih sklepov, posebej ne, da več jajc pomeni več zdravja. Na to so opozorili ugledni znanstveniki; – V isti študiji so ugotovili, da so imele osebe, ki so uživale 0,76 jajc na dan višjo pojavnost kardiovaskularnih bolezni kot tisti, ki so zaužili 0,56 jajc na dan.
Kljub člankom o “rehabilitaciji jajc” so jajca še vedno sporno živilo.
Najpogostejše neresnice o jajcih.
1. Jajca, ki jih zaužijemo ob zajtrku, naj bi zmanjševala večerno lakoto. Biološko je to popoln nesmisel. Kar koli poješ za zajtrk, ne vpliva na večerni občutek lakote. 2. Jajca so polna vitaminov B, tudi holina. Jajca so zelo bogat vir holesterola in holina, oba pa sta povezana z večjim tveganjem za nastanek raka prostate, holin še dodatno poveča tveganje za razvoj raka debelega črevesja, saj se (podobno kot karnitin iz rdečega mesa) presnavlja v vnetne snovi, ki prispevajo h kroničnim boleznim, vključno z rakom. 3. Jajca naj bi izboljšala reflekse zaradi vsebnosti tirozina. Tirozin je neesencialna aminokislina, katere pomanjkanje je izjemno redko. Jajce vsebuje približno 1 mg tirozina, v malo večji banani pa ga je 10-krat več. 4. Jajce naj bi vsebovalo veliko antioksidantov. Jajce ne vsebuje vitamina C, nekaterih vitaminov pa le toliko, da bi z njimi zadovoljili približno 1 % dnevnih potreb. 5. Jajca naj bi zniževala krvni tlak, kar ni potrjeno v nobeni verodostojni raziskavi. 6. Jajca naj bi bila odličen vir vitamina D. Za vnos 800 IE vitamina D3 bi po podatkih USDA-ja morali vsak dan pojesti 23 srednje velikih jajc, za 4.000 IE pa več kot 115. Po podatkih OPKP-ja ni pomembnejših razlik v vsebnosti D3 med jajci iz proste in baterijske reje 7. Z jajci se lahko shujša. Z vsako beljakovinsko hrano se lahko hitro hujša, a o tragičnih posledicah prakticiranja beljakovinskih diet je bilo napisanih veliko knjig. 8. Jajca so dober vir holesterola, ki je nujen za življenje. Dejstvo, da je holesterol nujen, nima ničesar opraviti v vnosom holesterola s hrano. Kolikor ga potrebujemo, ga telo samo sintetizira, pogosto preveč. Vsak dodatni vnos, čeprav takoj ne vpliva na zdravje, obremenjuje jetra in celo telo ter je nepotreben.
Ni druge resnice ali drugačnih raziskav. Navajanje posamičnih sestavin kot dokaz o koristnosti celote je preverjena oblika manipulacije.
Kaj pa o jajcih ostaja zamolčano?
1. Jajca nimajo prav nobenega pozitivnega učinka na zdravje, ki ga ne bi mogli nadomestiti s popolnoma neproblematično hrano.
2. Moški, ki zaužijejo 2,5 in več jajc na teden, imajo 81 % večje tveganje, da zbolijo za rakom prostate, kot moški, ki so zaužili manj kot jajce na teden.
3. V analizi 44 ločenih študij je sodelovalo več kot 400.000 udeležencev, ki so bili uvrščeni v tri skupine. V prvi so zaužili manj kot 3, v drugi od 3 do 5 in v tretji več kot 5 jajc na teden. Kakor se je povečevalo število jajc, tako se je povečevalo tveganje za raka na prebavilih. Najmočnejšo povezavo so raziskovalci ugotovili pri raku debelega črevesja. Tisti iz prve in druge skupine so imeli tveganje povečano za 15 %, medtem ko je bilo pri udeležencih iz tretje skupine (več kot 5 jajc na teden) tveganje večje za kar 42 %. V Študiji zdravja medicinskih sester je bilo ugotovljeno, da se tveganje za nastanek raka dojk poveča za 67 % za vsakih 100 g jajc na teden.
4. Beljak je koncentriran vir živalskih beljakovin, ki so same po sebi problematične, predvsem zato, ker dvigujejo raven inzulinu podobnega rastnega hormona (IGF-1), ki je povezan s spodbujanjem raka. Jajca vsebujejo veliko metionina, aminokisline, ki vsebuje žveplo (povzroča vonj po gnilih jajcih in napenjanje), pri presnovi katere nastaja homocistein, ki je znan kot dejavnik tveganja pri številnih boleznih (srčna in možganska kap, bolezni ožilja v nogah, tromboza, tudi demenca in depresivne motnje). Jajca močno dvigujejo raven kislosti telesa, bolj kot goveje ali piščančje meso.
5. Ker je jajce zelo visoko v prehranski verigi, so v njem pogosto nakopičene razne snovi, od antibiotikov, hormonov, cepiv in drugih zdravil do ostalih vplivov iz okolja. Jajca lahko vsebujejo mikroorganizme, ki pogosto povzročajo bolezni; najbolj znana je salmonela. Alergija na jajca je najpogostejša alergija na hrano pri otrocih, ki se razvije zaradi občutljivosti na beljakovine beljaka in sestavine rumenjaka. To je razlog, da zakonodaja predpisuje, da je treba obvezno navesti, ali je lecitin E322 jajčnega izvora.
6. Z etičnega vidika ni pomembne razlike, ali jemo meso ali živalske izločke (mleko, jajca). Razlika je le v trajanju trpljenja pred ubojem. Kokoši je res vseeno, ali ji vzamemo jajca ali ne, ni pa ji treba živeti v kokošjem taborišču z odrezanim kljunom, da ne bi poškodovala sotrpink, brez življenjskega prostora …, saj jo na koncu vseeno ubijejo. Za čigavo korist?
Najpogosteje zbolevamo zaradi napačnih prehranskih nasvetov, ki jih sprejemamo v prepričanju, da so jih napisali pošteni strokovnjaki, ki jim je mar za resnico in naše zdravje. Posledice plačujemo vsi: tako tisti, ki verjamejo takšnim člankom o zdravju, kot davkoplačevalci, ki prispevamo denar za njihovo zdravljenje.