Nadpomenka (hipernim) je beseda s širšim (višjim) skupnim pomenom. Takšna beseda je npr. voda, ki je nadpomenka besedam reka, morje, jezero… Ko nekdo reče voda, še ne vemo ali je imel v mislih morje ali reko, jezero ali potoček; morda ima v mislih čisto vodo, morda tekočino, ki priteče iz pipe.
Če v komunikaciji z drugimi hočemo biti zelo jasni se nadpomenkam izogibamo. Če hočemo biti nejasni, in v tej nejasnosti “prodati” svojo resnico, potem pogosto uporabljamo nadpomenke. Težko bi našli tako množično zlorabo nadpomenk, kot je to na področju zdravja in hrane.
Ogljikovi hidrati so nadpomenka besedam škrob, sladkorji, vlaknine. A začuda smo naučeni kot ogljikove hidrate razumeti zgolj ali najpogosteje le sladkorje. Ni treba biti posebej informiran, da bi vedeli, kdo ima interes ogljikove hidrate predstavljati kot sladkorje in jim pripisovati škodljive posledice za naše zdravje. Skratka, če kdo reče “ogljikovi hidrati” je skoraj tako kot da ni nič rekel. Ogljikovi hidrati so beli sladkor in vlaknine iz pomaranče, bela moka in rdeči riž – skratka snovi, ki razen podobne kemične strukture nimajo nič skupnega. Podobno kot je ogljik lahko grafit v svinčniku in diamant in je voda lahko led, para ali snežinka.
Ko pa rečemo škrob, smo že konkretnejši. Najpomembnejša škrobna hrana so zrna: ječmen, ajda, pira, koruza, proso, oves, riž, rž, sirek, pšenica, divji riž, stročnice: fižol, leča, bob, grah in škrobna zelenjava: topinambur, pastinak, krompir, črni koren, sladki krompir, buče, jam.
Hrana iz teh hranil je neskončno različna na vse možne načine: različno hranljiva, kalorična, vsebuje različne količine mineralov, vitaminov, vlaknin, encimov in drugih snovi, je različnega okusa, barv, tekstur … Jedi iz različnih sort krompirja lahko pripravimo na 1001 način, nešteto oblik in okusov testenin iz različnih žit in različnimi kombinacijami le – teh, na stotine drugih načinov uporabe žita kot so kvinoja, pira, ajda, proso, tef… le lastna domišljija postavlja meje pri različnosti uporabe stročnic, ki jih je več kot sto različnih vrst. Skratka gre za tako raznolikost celovitih živil, da brez kakršnih koli naporov preprosto moramo zadovoljiti vse svoje prehranske potrebe, vključno z beljakovinami in maščobami.
Ker ni možno ponarediti znanstvene resnice, da je škrobna hrana izjemno raznolika in popolna, da zagotovi vse beljakovine (vse esencialne aminokisline) v optimalnih razmerjih in v odlični biološki razpoložljivosti ter vse potrebne maščobe (brez škodljivih transmaščob), je termin “škrobna hrana” nekako izginil in ga je nadomestila nadpomenka s slabim prizvokom – “ogljikovi hidrati”, katerih se drži sloves, da botrujejo sladkorni bolezni tipa B, mašijo žile, ne zagotavlja vseh drugih hranil, predvsem beljakovin ali nenasičenih maščob, ki jih je treba potemtakem dodatno vnašati s hrano živalskega izvora, a nič ni dlje od resnice.
Kaj je znanstvena resnica o škrobni hrani, ki je še nihče ni z dokazi ovrgel? Zakaj je škrobna hrana, obogatena z neškrobno različno zelenjavo, sadjem, semeni in oreščki popolna naravna izbira, in rešitev za skoraj vse prehranske bolezni: od debelosti, sladkorne, bolezni kardiovaskularnega sistema, avtoimunskih bolezni …? Hočete dokaze in logično razlago, kako je možno s to hrano vse te bolezni in mnoge druge ustaviti in celo odpraviti? Hočete končno shujšati dokončno, brez ločevanja, tehtanja, merjenja, načrtovanja, kombiniranja?
V vseh državah, kjer prebivalci uživajo pretežno škrobno hrano, imajo najmanj bolezni in tam, kjer je poskrbljeno za dobre higienske pogoje, doživijo največ let.
Neznanje je najpogostejši in najmogočnejši vzrok za bolezni. Zdaj lahko veste. Biti brez teh informacij ni zdravo.