“Za bolnike se bo treba boriti. Bolniki bodo morali vedeti, da bodo pri nas dobili odlično storitev.” – minister za zdravje Tomaž Gantar. 

V poslanici ob svetovnem dnevu zdravja, mimogrede to je dan ustanovitve birokratske organizacije pri OZN za katero je, nič koliko krat dokazano, da jo bolj skrbi finančno zdravje farmacevtskih velikanov kot zdravje ljudi, je aktualni minister za zdravje zapisal (pravzaprav prepisal iz poslanice WHO) tudi to:
“Odločimo se za zdrav življenjski slog! Možnosti pojava bolezni in/ali nastanka njihovih resnih zapletov lahko precej zmanjšamo z zdravim življenjskim slogom, s katerim lahko izboljšamo splošno kakovost življenja v vsakem starostnem obdobju. Kako bo naše telo delovalo v starosti, je odvisno tudi od tega, ali bomo vse življenje uživali redne obroke kakovostno pripravljene hrane, se redno rekreirali in ali se bomo odpovedali škodljivim dejavnikom tveganja, kot so kajenje, uživanje nedovoljenih drog, stres ter tvegano in škodljivo pitje alkoholnih pijač.”
Kakšno prazno govoričenje! Zakaj minister za zdravje glasno in jasno z avtoriteto zdravnika in avtoriteto državnega organa ne sporoči, kateri je to zdrav življenjski slog in kaj to pomeni “redne obroke kakovostno pripravljene hrane” . Ne vem, zakaj je minister poudaril “redno hranjenje” in  “kakovostno pripravljeno  hrano”, kar koli to že pomeni (meni osebno nič in tega tudi ni v originalni poslanici), a zanesljivo vem, da, niti število obrokov niti način priprave, ne bo prispeval k boljšemu zdravju prebivalcev.
Ker minister jasno in glasno ni sporočil, katera hrana prispeva k zdravju in katera povzroča nenalezljive kronične bolezni, se mu ne bo treba posebej boriti za bolnike, saj število bolnikov nenehno narašča, tudi po zaslugi vseh njegovih kolegov, doma in v tujini, prejšnjih in sedanjih.  
Delo ministrov za zdravje je bilo usmerjeno v to, da je bolnikov čim več in da dobijo boljšo storitev in prav nobenega celovitega ukrepa nisem zasledil, da bi bilo bolnikov čim manj. Tako aktualni minister nadaljuje prakso, da so ministri za zdravje pravzaprav ministri za zdravljenje, ali pa, če hočete, ministri za bolnike in zdravnike.
V poslanici WHO npr. piše: “visok krvni tlak, ključni dejavnik tveganja tako za bolezni srca in možganske kapi, je mogoče uspešno zdraviti z nekaj dolarjev na leto.” Upamo, da bomo dočakali konkretna napotila državljanom, kako naj se izognejo tudi drugim kroničnim boleznim – brez enega samega evra letno.
Država sofinancira jumbo plakate in oglase v vseh medijih, kako je neka hrana zdrava, kljub trdnim znanstvenim dokazom, da ta hrana povzroča kronične bolezni. Država sramežljivo dvigne trošarine na alkohol in cigarete, a ne zaradi našega zdravja, temveč zaradi prazne blagajne. O tem, da jih prav nič ne skrbi naše zdravje, ampak zgolj denar in politična podpora volivcev dokazuje tudi to, da so vino izvzeli iz podražitev, kot da vino ni alkohol.

Boriti se je treba, da ne bi imeli veliko bolnikov, spoštovani gospod minister. Naloga ministra za zdravje naj bi bila, da se bori za zdrave državljane, za zdravje, za to, da ne bi postali bolniki. 
Ministri prihajajo in odhajajo, so takšni in drugačni, vsak od nas pa je le en, ima eno telo in eno življenje. Kaj bo s tem počel, je odvisno od zanesljivih, dokazljivih, neodvisnih informacij nevtralne znanosti in od pripravljenosti prevzeti odgovornost za svoje zdravje in svoje življenje. 
Skrb zase je ključ do dobrega zdravja in dolgega življenja. Poskrite zase!
Napisano 7. 4. 2012