Z izjemno naklonjenostjo in velikim upanjem spremljam aktivnost skupine zdravnikov, ki so povzdignili svoj glas predvsem proti korupciji v zdravstvu. Z veseljem opazujem, kako se tem naporom pridružujejo študentje medicine in državljani – pacienti. Vsaka dejavnost, usmerjena v krepitev poštenosti, je vredna pohvale in podpore.

Hkrati sem žalosten, ker je ta ogromni intelektualni in tako pomemben moralni potencial, usmerjen v relativno skromen cilj v primerjavi z velikim ciljem – zdravjem, v nekaj, kar državljanom ne bo prineslo več zdravja, ampak morda učinkovitejše, masovnejše in cenejše zdravljenje, kot da zdravljenje samo po sebi prinaša zdravje. Ne pozabimo, da zdravljenje pogosto škodi zdravju – v ZDA je zdravljenje po pravilih medicinske stroke tretji najpogostejši vzrok smrti, le upam, da je pri nas kaj drugače.

Vse dosedanje in načrtovane zdravstvene reforme, vključno z zahtevami poštenih zdravnikov, so se ukvarjale le s prerazporejanjem moči in denarja, z zviševanjem učinkovitosti zdravljenja, s povečevanjem števila zdravnikov ali bolnišniških postelj in podobnimi tehničnimi popravki v temeljih napačno zasnovanega zdravstvenega sistema. Posledica vseh dosedanjih zdravstvenih reform pa je – manj zdravih državljanov. Statistika je neusmiljena: niti pri eni kronični nenalezljivi bolezni ne zmanjšujemo letnega prirastka novih bolnikov in tudi obstoječih nismo pozdravili. Kakšen dokaz še potrebujemo, da naše zdravje ne prihaja iz zdravniških ali zdravilskih ordinacij.

Na shodu nezadovoljnih zdravnikov je eden od pobudnikov izrekel morda najpomembnejšo zahtevo, glavni cilj zdravniške vstaje: “Biti zdravljen je državljanska pravica!”. Državljanska pravica in interes ni “biti zdravljen”, ampak “biti zdrav”, če zbolimo pa trajna ozdravitev. Interes farmacevtske medicine in farmacevtskih zdravnikov, da nas zdravi in da nas zdravijo ni enak našemu interesu, da smo zdravi. Ta, za državljane tragična zamenjava zdravja kot temeljne človekove vrednote in interesa, z zdravljenjem kot temeljnim interesom farmacevtske in medicinske industrije, se je zgodila tudi uporniškim, očitno v zdravljenje in ne v zdravje usmerjenim zdravnikom.

Protest in shod zdravnikov je dokaz, da se zdravstveni sistem, čeprav bi ga vodili moralno neoporečni zdravniki, znotraj samega sebe ne more “pozdraviti” do te mere, da bi kot družbeno prioriteto in temeljno vrednoto postavil zdravje in ne zdravljenja.

Ugledni slovenski zdravnik je izjavil, da osemdeset odstotkov izobraževanja zdravnikov financira farmacija in da brez tega denarja medicina ne bi tako napredovala. Napredek v zdravstvu bi bil, če bi imeli vsako leto manj bolnih, če bi ljudje redkeje in kasneje zbolevali, a v zdravljenje usmerjena medicina ima druge kriterije za merjenje napredka. Pri najvplivnejših in drugih zdravnikih je še vedno prisotna paradigma, da zdravljenja brez farmacevtskih kemikalij ni, da naše zdravje prihaja s tekočih trakov farmacevtskih tovarn in da je pravi napredek v medicini pravzaprav napredek farmacije. Kakorkoli že, sistemski vpliv farmacije na zdravstvo je fatalen in očitno zaželen, problematiziran je le, če farmacija vpliva na posameznega zdravnika. Pri nas in v svetu, v javnem in zasebnem sektorju, je odvisnost medicine od v profite usmerjene farmacije vir vseh koruptivnih dejanj in nerazumnega trošenja denarja: od zdravljenja izmišljenih bolezni, nepotrebnih pregledov, tretmajev in operacij do predpisovanja zdravil, ki končajo v smeteh (v Sloveniji letno v smeteh konča več kot 30 ton zdravil).

Vztrajanje na popravkih obstoječega zdravstvenega sistema, ki ne bodo prinesli več zdravja, je nerazumno in neetično. Ustvarjanje javnega mnenja, da bomo zaradi manj podkupljivih zdravnikov in zdravstvenih uradnikov, poštenega naročanja, nižjih stroškov in podobnega kaj bolj zdravi, je za zdravje škodljivo. Pozornost visoko kvalificiranih zdravnikov z visoko moralno integriteto in tudi državljanov bi bilo koristneje usmeriti v nekaj, kar prinaša zdravje in ne v bolj ali manj paliativno zdravljenje in nadzor bolezni.

Osebno vidim pet ključnih točk resnične zdravstvene reforme. (1) Država naj prepove in prepreči vsakršen neposredni stik proizvajalcev zdravil (tudi v fazi testiranja), zdravstvenih pripomočkov, opreme in materiala z zdravniki, katerimi koli njihovimi združenji, študenti medicine, društvi bolnikov in drugimi, ki imajo vpliv na porabo. Država naj uvede poseben davek na dobiček farmacevtskih podjetij, proizvajalcev medicinske opreme in materiala, iz katerega naj financira izobraževanja zdravnikov in raziskave v medicini. (2) Od zdravnika je treba zahtevati zavezanost poslanstvu zdravniškega poklica in bolniku ter mu omogočiti, da z bolnikom izbereta za bolnika najboljši način zdravljenja. Zakonsko zapovedana zvestoba pravilom Zdravniške zbornice in omejevanje pri izbiri terapije na farmacevtske pripravke, zmanjšuje interes zdravnikov za druge oblike skrbi za zdravje. Ne zgolj oni, predvsem njihovi bolniki ostajajo prikrajšani za dragocene informacije in možnost izbire najučinkovitejše terapije, zdravniku pa je onemogočeno, da v pacientu vidi celovito osebo z boleznijo, ki ji lahko pomaga na celovit način. (3) Zdravstvena oblast in zdravniki naj državljane informirajo o omejeni moči oziroma nemoči sodobne medicine pri zdravljenju najpogostejših bolezni, ki si jih povzročimo sami, predvsem z nezdravim prehranjevanjem. Odpraviti je treba vero v vsemogočnost in neškodljivost farmacevtske medicine. Pošteni zdravniki bi državljanom morali sporočati, da jih zelo pogosto ne morejo in ne bodo mogli pozdraviti, da jim le v omejenem obsegu lahko lajšajo trpljenje in življenje ter da bo ta obseg vsako leto manjši. Sedanjo skrb za bolezen je treba zamenjati s skrbjo za zdravje. Spoznanje, da nas pri večini bolezni nihče ne bo pozdravil in da zdravljenje lahko resno ogroža naše zdravje, bo verjetno sprožilo drugačno skrb in odgovornost posameznika za lastno zdravje. (4) Državljane je treba informirati o odločujočem vplivu življenjskega stila, predvsem hrane, na zdravje in jasno sporočiti, da hrana, ki jo sedaj najpogosteje jemo, povzroča bolezni. Posledica zdravega prehranjevanja je veliko zdravja, posledica nezdravega prehranjevanja pa veliko bolezni, torej zdravljenja. Zdaj imamo veliko zdravljenja, in ga začuda hočemo še več. Zdravniki bi morali državljane učiti, kako naj se prehranjujemo in kako naj živimo, da bomo potrebovali čim manj zdravniške pomoči, pred tem pa se morajo tega naučiti tudi sami. Pravico imamo vedeti, da večino kroničnih bolezni lahko trajno pozdravimo edino sami – potrebujemo le učitelje. (5) Spremeniti je treba sistem sedanje krivične zdravstvene solidarnosti, v katerem državljani, ki skrbijo za svoje zdravje, plačujejo zdravljenje tistim, ki svoje zdravje namerno uničujejo z nezdravo hrano, kajenjem, alkoholom in podobnimi. Obstoječa zdravstvena solidarnost ne prispeva k boljšemu zdravju vseh in pravični razdelitvi omejenega zdravstvenega denarja, najbolj pa pomaga polniti blagajno farmacevtski in medicinski industriji.

Ko bomo ugotovili, da farmacevtska medicina ne pozdravi skoraj nobene kronične bolezni, da je zdravje usodno odvisno od življenjskega stila, predvsem prehrane, in ko bomo medicino iztrgali iz primeža v profite usmerjene farmacije in proizvajalcev medicinske opreme, ko bodo ministri, zdravniki in nutricionisti priporočali zdravo in ne zgolj všečno in praktično hrano ter način življenja, ko bomo stroške zdravljenja nepotrebnih bolezni, ki si jih sami zavestno pridelamo, tudi sami plačali, takrat se bo začelo obdobje resnične zdravstvene reforme. Takrat bomo imeli polno zdravstveno blagajno in dovolj zdravnikov, ki bodo v miru opravljali enega najčudovitejših poklicev – na najboljši način pomagati tistim, ki hočejo biti zdravi.

Le za več zdravljenj se ne smemo boriti – hoteti moramo več zdravja!

 

 

7 odgovorov na “Javno pismo poštenim zdravnikom in vsem, ki jih skrbi naše zdravje”

  1. by tomaž 11 let ago

    Preberi in odpri tudi MOJ VRT.
    Nekaj od tega bi lahko upošteval na tvojem vrtu.
    Najprej se lahko zaneseš nase.
    lp

  2. by Božidar Panić 11 let ago

    Problem zdravstva in šolstva je v tem, da je država in kupec in prodajalec, kar pomeni da dela sama sabo. Edini izhod in pot k efikasnem zdravstvu (velja tudi za šolstvo) je POPOLNA PRIVATIZACIJA ZDRAVSTVENE PONUDBE. Če je država prepustila proizvodnjo kruha privatnikom zakaj ne bi to isto naredila z zdravstvom? DENAR ZA ZDRAVSTVO OSTANE V DRŽAVNI BLAGAJNI. Za začetek bi bilo potrebno privatizirati 3-5 zdravstvenih domov in eno regijsko bolnišnico, katerih je v Sloveniji bistveno preveč glede na optimalne potrebe.

  3. by Lilly 11 let ago

    Sem splošna zdravnica in sem z zanimanjem prebrala ta zapis, ker je v bistvu zelo dober. Resnično se zdravje ne nahaja v rokah zdravnikov in zdravniki nismo bogovi, ki bi lahko odpravili trpljenje in vse, kar je hudega na svetu. Vse, kar imamo, je nekaj znanja iz področja medicine.

    Če bi hoteli krepiti zdravje, bi morali začeti drugje, ne v ambulanti… Recimo v službah. Ali v vrtcih. Ali v šolah. Zdravje je močno odvisno od tega, ali ima človek veselje do življenja ali ne. Zdravnik izjemno težko pomaga človeku, ki se nenehno vrača v ambulanto z brezštevilnimi težavami, hkrati pa nima možnosti, da bi vplival na recimo njegovo brezposelnost in pomanjkanje, s katerim se mora boriti (in izgublja to bitko). Kako naj pomaga materi brez izobrazbe, ki ima 5 otrok z nasilnim moškim? Tudi če dobi službo, sama ne bo pokrila stroškov niti za najemnino, kje je potem še hrana in vse ostalo, kar 5 otrok vsekakor rabi? Preživnina in socialni transferji, kot vsi dobro vemo, še zdaleč niso dovolj. Gospa je žalostna, kar naprej joče in ima bolečine v vsakem milimetru telesa – zdravnik dobro ve, da antidepresivi, anksiolitiki in sredstva za bolečine niso pravi odgovor. Večkrat so ji pomagali preko socialne službe, ampak brez trajnega uspeha.

    Takih zgodb je ogromno in vsak dan prihajajo nove. Po drugi strani se v istih ambulantah srečujemo s premožnimi osebami, ki so zapustili družine v pohlepu po privlačnejšem partnerju ali več denarja. Ti ljudje imajo praviloma vodilna delovna mesta, oblikujejo državo ali gospodarstvo. Z drugimi besedami – tisti, ki lahko najbolj vplivajo na zdravje družin in državljanov, za to nimajo interesa.

  4. by Ivan Karner 11 let ago

    Splošna zdravnica Lilly ima prav, ko govori, da imajo socialno ogrožene družine težave z zdravjem glede uporabe zdravega prehranjevanja. Ta težava izvira iz finančnih problemov. Kje dobiti denar za zdravo hrano?
    Kaj je zdrava hrana?
    Ko sem jedel nekaj žličk fižola, zelenih listov regrada, kozje brade, špehovke, druge solate, jabolka, kose suhega kruha, surovih makaronov s ceneno paradižnikovo mezgo in ne vem kaj še vse od najbolj preproste zelenjavne hrane, sem v treh mesecih spravil svoj povišani holesterol na normalo. Premalo prostora je, da bi opisal še ostale izkušnje s prehrano. Zelo poceni in enostavno.( Seveda sem jedel tudi meso, a v malih količinah, kjer sem se izogibal mastnosti.)Zdrava hrana je cenena, samo cenimo je ne, ker je enostavno ne prepoznamo več. Sam imam to srečo, da sem spoznal zdravo hrano in ugotovil, da zdrava hrana ni draga. Seveda, če to veš in znaš. Sam sem jo nabral v veliki količini v naravi. Prepričan sem, da ima Ivan Soče prav, da smo sami sebi najboljši zdravnik in to z zdravo prehrano. Anomalije, kot so občasni alkohol, cigareti in ostali telesni strupi, pa bo telo ob zdravi prehrani in fizični aktivnosti delno zmanjšalo njihov negativni učinek.

  5. by Ivan 11 let ago

    Spoštovani,
    bravo, izredni članki.

    Misli o šolski prehrani :
    -Mleko, trditve nekaterih svetovnih zdravnikov-citat: »Kravje mleko je hrana za mladiča lastne vrste, torej za telička, materino mleko človeške samice pa za dojenčka človeške vrste«
    Vir: Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja (internet)

    -Jabolka, domača in min. škropljena.
    -Med, ali zdravemu otroku škoduje žlička na dan ?
    -Sladke pijače, razložite zakaj škodijo, obdavčiti-najbolj učinkovito.
    -Razpisi za šolsko prehrano-sramota (ne podpirajo slovenskih kmetov).

    -Osveščajte ljudi še naprej – n.pr.:
    Limona – (članek z interneta)-citat:
    Vir teh podatkov je fascinanten; izvira od enega največjih proizvajalcev zdravil na svetu in pravi, da se je po več kot 20 letih dela v laboratoriju od leta 1970. potrdilo, da limona uničuje maligne celice 12 vrst raka, vključno z rakom debelega črevesa, dojke, prostate, pljuč in trebušne slinavke.
    Sestavine te rastline so pokazale, da imajo 10.000 (deset tisoč) krat večji vpliv od Adiamicina, kemoterapevtskega sredstva za upočasnitev rasti rakastih celic. Še bolj presenetljivo je, da je limonin sok ubija rakaste celice, na zdrave celice pa ne vpliva.
    Institut de Sciences de la Santé; L. L.L., 819 N. Causez Street,
    Baltimore, MD 1201.
    ali
    razložite ljudem, zakaj nekateri narodi pojejo toplo juho na koncu obroka.

    Pripomba na vaše članke:
    -napravite povzetke vaših odličnih člankov,pisem, ker mlade mamice in zaposleni nimajo časa brati dolge utemeljene razprave,
    -ali niso obveščeni in osveščeni,
    -ali pa obremenjeni s problemi preživetja
    – mladim mamicam zabijte v glavo, kaj je dobro za njihove otroke

    Janez

  6. by danica 11 let ago

    Prav zares je odlicno, kar beremo. Hvala, g. Soče!

    Pričakujem, da se nas bo nekaj le rešilo s pravo hrano, brez farmakemije.

    Jaz sem se ze. Danica

  7. by Roman 11 let ago

    V celoti se strinjam s pisanjem g. Soče, večino bolezni se da preprečiti z doma pridelano hrano. Čim manj mesa in čimveč sveže zelenjave in sadja ter veliko gibanja na svežem zraku. Farmacevtska industrija pa nas itak samo zastruplja.

Comments are closed.