Nekateri mediji so objavili rezultate znanstvene raziskave o podvojenem številu bolnikov z ledvičnimi kamni.
Racionalno je predpostaviti, da se je podvojilo ne le število tistih, ki so poiskali medicinsko pomoč, temveč tudi število oseb s kamni, ki niso obiskali zdravnika.
V ugotovitvah za nastanek kamnov je zapisano dejstvo, da je za nastanek ledvičnih kamnov »kriva hrana«, a bralci ostanejo brez najpomembnejše informacije: katera hrana.
Ni treba biti učen, posebej informiran ali moder, da ugotovimo, da ledvične kamne povzroča hrana, ki jo sedaj ali smo jo v zadnjih nekaj letih redno in v velikih količinah konzumirali. Drugače ne more biti. In še ena logika, ki jo razumejo otroci v vrtcu: če ledvične kamne povzroča hrana, ki jo uživamo zdaj, pomeni, da ta hrana ni zdrava in če hočemo imeti manj ledvičnih kamnov, je treba spremeniti hrano, kakršna koli že je. Če se sedaj hranimo po uradnih smernicah za zdravo prehranjevanje pomeni, da te smernice niso dobre in jih je treba spremeniti. Preprosto, mar ne?
Da ne bi ostali prikrajšani za dragocene informacije, katera hrana natančno ustvarja ledvične kamne je treba zapisati, da so ledvični kamni skoraj izključno posledica (prekomernega) uživanja živalskih beljakovin, skratka mleka in mesa.
Ena najhujših posledic uživanja preveč beljakovin je obremenitev ledvic. Beljakovin telo ne more shranjevati, tako kot maščobe ali ogljikove hidrate, temveč ves presežek izloča. Trpijo jetra in še kakšen drugi organ, a se najbolj pozna ravno pri ledvicah. Že več kot sto let je znano, da beljakovine povzročajo visoko stopnjo kislosti v telesu, zoper katero se telo bori tako, da črpa kalcij iz kosti in ustvarja prepotrebno rahlo alkalno (bazično) stanje. Iz preprostih statističnih podatkov je razvidno, da v državah, kjer uživajo velike količine kravjega mleka in mesa imajo največ zlomov kolkov, največ osteoporoze in največ ledvičnih kamnov. Premo sorazmerna odvisnost med vnosom živalskih beljakovin in izločanjem kalcija z urinom je velikokrat dokazana in pri vsakem posamezniku je lahko merljiva. Seveda se kalcij in kiselkasti odpadki ne izločijo v celoti, nekaj jih ostane tudi v ledvicah, kjer oblikujejo kamne, ki postajajo večji in večji. Problem ledvičnih kamnov je zelo resen in neznosna bolečina pri napadih, ni najnevarnejša.
Prav bi bilo, da bi novodobni prehranski guruji in samooklicani nutricionisti in dietetiki poznali ta dejstva in ne priporočali beljakovinskih diet, pri katerih vnos beljakovin znaša 35 ali 40 odstotkov vseh kalorij, namesto znanstveno ugotovljenih 5, največ 8 odstotkov, kar je potrdila, kljub velikanskemu vplivu mlekarske in mesne industrije, tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Začasno izgubiti nekaj kilogramov in trajno izgubiti zdravje ni dobra odločitev. Za ledvične kamne in mnoge druge zdravstvene težave ni kriva hrana, krivi so ljudje, ki priporočajo nezdrav način prehranjevanja, odgovorni pa smo sami, ker se ne naučimo o nečem, ki tako usodno odloča o našem zdravju.
Torej, če nočemo dobiti ledvičnih kamnov in če hočemo preprečiti debeljenje tistih, ki jih že imamo, sta potrebni samo dve stvari: uživati zelo malo in občasno, najbolje pa nič, živalskih beljakovin in vsak dan piti veliko vode. Čudovita medicina!