Kar štirje zdravniki so se podpisali pod strokovno nezahteven članek (Delo, 8.9.2016) in s tem dali težo zapisanemu. Pa še to ni bilo dovolj. Zapisali so, kako »strokovna združenja SZD z ogorčenostjo spremljamo v javnosti predstavljene argumente o škodljivosti mleka«, kar se nanaša moj članek Kravje mleko je dobro za teličke (Delo, 13.8.2016), ki ga lahko berete tukaj.
Povprečno informirani bralci bodo pod težo »doktor-argumentov« verjeli ogorčenim zdravnikom, ker je napisano v skladu z njihovimi prepričanji in podpirajo njihove prehranske navade, a ta vera se je v praksi pokazala kot škodljiva. Vsak dan narašča število za farmacevtsko medicino neozdravljivo bolnih s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, katerih vzrok je prehrana, ki jo, tudi po priporočilih zdravnikov, uživamo.
Zakaj bi bili zdravniki tako množično ogorčeni nad argumenti o škodljivosti mleka? Mar bi neuživanje kravjega mleka ogrožalo javno zdravje? Je kdo zbolel, ker ni užival kravjega mleka? Je kdo ozdravel zaradi uživanja kravjega mleka? So še pri kakšnem zapisu o škodljivosti nekega živila zdravniki izražali ogorčenost? Ob zapisih o krompirju ali soji, na primer? Zakaj je le mleko tako dragoceno hranilo, da je številnim zdravnikov bilo treba stopiti v bran množičnemu, rednemu in obilnemu konzumiranju mleka? Zakaj zdravniki za kravje mleko navajajo zdravstvene trditve, ki so po pravilih EFSE prepovedane, kot npr. »mleko je pomembno za rast, pri okrevanju po bolezni, poškodbah, po naporih«, saj za to ni dokazov.
Dejstvo je, da 70 % svetovne populacije (torej 5 milijard ljudi) ne more presnoviti kravjega mleka, v Sloveniji 50 % državljanov, starejših od 50 let, torej okrog 600000 državljanov! Kako vsi ti ljudje preživijo brez mleka? So bolni? Prezgodaj umirajo? Imajo več osteoporoze, zlomom kolka, srčno žilnih bolezni, sladkorne, avtoimunskih bolezni? O tem ogorčeni zdravniki niti besedice. Seveda ne, ker neuživanje kravjega mleka samo po sebi nikomur ne more škoditi.
Kako lahko nekaj tako nenaravnega, kar zavrača 70 % svetovne populacije, razglasiš za »pomembno živilo za rast, pri okrevanju po boleznih, poškodbah, po naporih«. Če ne bi z rednimi pitjem kravjega mleka v zgodnjem otroštvu nenaravno ohranjali tvorjenja encima laktaze, bi za to »boleznijo« bolehalo najbrž celo človeštvo. Kravje mleko je najpogostejši prehranski alergen, od 6 do 7 % otrok je alergičnih na mleko.
Toliko o naravnosti, nenadomestljivosti in koristnosti kravjega mleka za ljudi. Do mlekarske industrije servilna medicina je izmislila bolezen hipolaktacijo (laktozno intoleranco), ki jo »zdravi« s farmacevtskimi pripravki. V čigavo korist.
Ogorčeni zdravniki v nadaljevanju po pravilih redukcionistične znanosti pišejo o posamičnih sestavinah mleka. Seveda je v kravjem mleku veliko sestavin, a je količina posameznih sestavin popolnoma drugačna kot v človeškem mleku: beljakovin je 300 % več, maščob za 25 % manj, ogljikovih hidratov za 23 % manj, vitamina C kravje mleko ne vsebuje, fosforja ima 650 % več itd. Razlike med količino posameznih aminokislin (gradniki beljakovin) so od 200 do 400 %. Poleg navedenih sestavin je treba upoštevati še različno vsebnost hormonov, od katerih je zelo pomemben rastni hormon IGF-1. Številne študije so dokazale, da višje ravni IGF-1 vplivajo na razvoj nekaterih tumorjev, predvsem na prostati, dojkah, debelem črevesu, in drugih oblik raka. Odrasli, ki uživajo kravje mleko, imajo za približno 10 % višjo raven IGF-1 kot tisti, ki ga ne uživajo. V raziskavah, ki jih je finančno podprl ameriški NIH, je bilo kravje mleko označeno kot najverjetneje najbolj rakotvorno kadarkoli testirano substanco, ki jo tako množično zaužije človek (Campbell in Chen, 1999).
Zakaj zdravniki niti z besedico ne omenijo niti ene pomanjkljivosti uživanja kravjega mleka. Zakaj v imenu javnega zdravja niso bili ogorčeni nad laganjem mlekarske industrije o koristnosti mlečnih napitkov, ampak sta to morala prepovedati EFSA in sanitarna inšpekcija. Skratka, opisati mleko kot koristno raztopino hranil je možno le tako, da opišete koristnost vsake posamezne sestavine in ne upoštevate živila kot celote.
Na mojo trditev o povezanosti kravjega mleka, osteoporoze in zlomov kolka so zdravniki arogantno zapisali: »To preprosto ni tako«.
Pa je tako. Od leta 1975 do leta 2008 je bilo na temo mlečnih izdelkov (in kalcija) v povezavi s tveganjem za zlome kosti objavljenih 141 raziskav. Tretjina le-teh podpira povezavo med mlečnimi izdelki in manjšim tveganjem za zlome kosti, medtem ko jih dve tretjini ne (Lanou, 2009). Povzetek avtorjev: osteoporoza in pogostost zlomov kosti so najvišji v državah, ki porabijo največ mleka in mlečnih izdelkov, kalcija, ter živalskih beljakovin. Kot državljan sem ogorčen nad tako enostranskostjo zdravnikov – zagovornikov porabe kravjega mleka. Želel bi si zdravnikov, ki jih skrbi naše zdravje in ne poraba kravjega mleka. Ti bi napisali, tako kot so znanstveniki na Harvardski univerzi, da je »mleko le eden od mnogih virov kalcija in da obstaja nekaj pomembnih razlogov, zakaj mleko ne sme biti najboljši vir za vse« in bi v korist državljanov zapisali, da npr. popolnoma nesporni ohrovt vsebuje skoraj 50 % več kalcija kot kravje mleko.
Predlagam, da avtorji članka svoje dobre klinične izkušnje z mlekom preverijo v izvirni znanstveni raziskavi, kjer bi 145 tisoč slovenskih bolnikov z osteoporozo ob povprečni dnevni porabi 600 g mleka in v primerjavi s kontrolno skupino, ki ni uživala mleka in mlečnih izdelkov ter eksperimentalno skupino, ki bi ji izboljševali kostno maso z dodajanjem kravjega mleka. Glede na zagotovila o koristnosti kravjega mleka, si javnost zasluži neizpodbitne dokaze o prednosti uživanja kravjega mleka. V članku, omejenem na nekaj deset vrstic, ne morem navajati številnih verodostojnih raziskav o škodljivosti kravjega mleka za ljudi, zato jih navajam na svojem blogu www.soce.si.
Osteoporoza, zlom kosti
V ZDA, kjer zaužijejo dnevno 462 gramov mleka, imajo na 100000 prebivalcev 98 zlomov kolka, Švedi imajo 70 zlomov in zaužijejo 502 g mleka, v Južni Afriki pa imajo le 6 zlomov in zaužijejo samo 10 g mleka. V Sloveniji porabimo 600 g mleka dnevno in po podatkih NIJZ imamo na 100000 prebivalcev 101 zlom kolka, v prvem letu po operaciji pa umre 30 % operiranih.
http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/poskodbe_starejsih_ljudi_zaradi_padcev_v_sloveniji.pdf
Od leta 1975 do leta 2008 je bilo na temo mlečnih izdelkov (in kalcija) v povezavi s tveganjem za zlome kosti objavljenih 141 raziskav. Tretjina le-teh podpira povezavo med mlečnimi izdelki in manjšim tveganjem za zlome kosti, medtem ko jih dve tretjini ne (Lanou, 2009). Povzetek avtorjev: “osteoporoza in pogostost zlomov kosti so najvišji v državah, ki porabijo največ mleka in mlečnih izdelkov, kalcija, ter živalskih beljakovin. Večina študij o tveganju zlomov vsebujejo malo ali nobenih dokazov, da mleko ali drugi mlečni izdelki koristijo kostem. Kopičijo se dokazi, ki kažejo, da lahko poraba mleka ali mlečnih izdelkov prispeva k tveganju raka prostate in jajčnikov, avtoimunskih bolezni in nekaterih otroških bolezni. Ker mleko ni potrebno za ljudi po prenehanju dojenja in ne vsebuje hranil, ki jih ne vsebujejo živila brez živalskih beljakovin, nasičenih maščob in holesterola, imajo vegetarijanci boljše zdravje in manj kroničnih bolezni, če omejijo ali opustijo uživanje mleka in mlečnih izdelkov. Zato mleka ne bi smeli priporočati v zdravi vegetarijanski prehrani.”
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19321571
Da vseživljenjska veganska prehrana nima nikakršnega negativnega vpliva na kostno gostoto in ne spremeni sestave telesa so dokazali Ho-Pham LT 1 , Nguyen PL , Le TT , Doan TA , Tran NT , Le TA , Nguyen TV , 2009), čeprav vnašajo manjše količine kalcija in beljakovin, kot vsejedke.
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19350341
Raziskava v 23 državah je pokazala, da je pogostost zloma kosti neposredno povezana z vnosom beljakovin živalskega izvora zaradi endogene proizvodnje kislin, ki je posledica presnove živalskih beljakovin. Rastlinska prehrana nima tega učinka.
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11034231
Do podobnih rezultatov so prišli že Weinsier in Krumdieck (2000) skoraj deset let pred to raziskavo, ko 71 % od 21-ih dobro zasnovanih raziskav, večinoma podprtih s strani mlekarske industrije, ni dokazalo prednosti uživanja mlečnih izdelkov na zdravje kosti. Raziskava je vključevala tudi 7 naključno kontroliranih raziskav, od katerih jih je bilo kar 6 finančno podprtih s strani mlekarske industrije. Le ena raziskava je bila izvedena na postmenopavznih ženskah, ki lahko predstavljajo kritično skupino za nastanek osteoporoze, pa še ta je v enem letu pokazala izgubljanje kostne mase na račun rednega uživanja 2,5 dl mleka. Avtorja zaključujeta: Ni jasno, ali mlečni izdelki koristijo zdravju kosti. Redke študije so pokazale pozitiven vpliv mleka na zdravje kosti, večina pa je pokazala rezultate, ki niso bili pomembni.
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/10966884
Raziskovalci pri pregledu 7 prospektivnih kohortnih raziskav (Bischoff-Ferrari idr., 2011), z do 26 let dolgim spremljanjem ljudi, niso našli povezave med vnosom mleka in zmanjšanim tveganjem za zlom kolka niti pri največjih vnosih mleka. Pravijo: Naš zaključek je, da v tej metaanalizi kohortni študiji ni bilo splošne povezave med uživanjem mleka in tveganje zloma kolka.
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20949604
Enake rezultate je dala raziskava 20-letnega spremljanja 61.433 žensk in 45.339 moških, ki je povrhu, poleg več vsakršnih zlomov pri ženskah, ki so zaužile vsaj 3 kozarce mleka dnevno, pokazala tudi več raka, srčnožilnih bolezni in hitrejšo umrljivost (Michaëlsson idr., 2014).
http://www.bmj.com/content/349/bmj.g6015
Tudi za uživanje mleka v obdobju odraščanja raziskovalci niso našli razlogov za uživanje mleka. Nasprotno. Za vsak dodatno zaužiti kozarec mleka na dan so ugotovili 9 % povečano tveganje za nastanek zlomov kolka kasneje v življenju, kar, po mnenju avtorjev, delno pojasnjuje dolgo trajajočo enigmo, da imajo tiste populacije, ki zaužijejo največ mleka tudi najvišje stopnje zlomov kolka (Feskanich, Bischoff-Ferrari, Frazier in Willet, 2014).
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24247817
Rak prostate
Znanstveniki so ugotovili številne negativne učinke uživanja mlečnih izdelkov na zdravje človeka, med katerimi je ena najbolj konsistentnih povezav z rakom prostate. Epidemiološki dokazi (Ganmaa, Li, Qin, Wang, Takeda in Sato, 2003), npr. na Japonskem kažejo, da se je rak prostate od druge svetovne vojne poveča za 25-krat, kar je skladno s 5, 10 in 20-kratnim povečanjem vnosa jajc, mesa in mlečnih izdelkov, medtem ko so bile ostale značilnosti prehranjevanja (ne pa načina življenja) relativno podobne.
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/12710911
S pregledom 11 raziskav študij primerov (Qin idr., 2004), ki so pokazale pozitivno povezanost med uživanjem mleka in raka prostate, pregledom 13 neodvisnih kohortnih raziskav (Quin, Xu, Wang, Tong in Koshi, 2007), ki so prav tako pokazale, da je uživanje mleka dejavnik tveganja nastanka raka prostate. »Na koncu smo ugotovili pozitivno povezavo med porabo mleka in raka na prostati.«, trdijo avtorji.
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17704029
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15203374
Raziskave z izoliranim učinkovanjem organskega kravjega mleka (vsebuje le naravno vsebovane hormone) na človeškega raka prostate v epruveti, kjer je ta v 14 ločenih eksperimentih stimuliral raka prostate v povprečju za 30 %, medtem ko je mandljevo mleko zmanjšalo rast rakavih celic za 30 % (Tate, Bibb in Larcom, 2011). »Ti podatki kažejo, da je treba bolnike z rakom prostate in dojk opozoriti na možnost pospeševanja napredovanja bolezni zaradi uživanja mlečnih izdelkov in njihovih nadomestkov.«
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22043817
Rakotvornost mleka
Dr. T.C. Campbell je že leta 1990, po uradnih kriterijih za eksperimentalno določanje kancerogenosti substanc, kazein (glavno beljakovino mleka) v številnih raziskavah, ki jih je finančno podprl ameriški NIH, označil kot najverjetneje najbolj rakotvorno kadarkoli testirano substanco, ki jo zaužije človek. Vse to je podprl z najcelovitejšo biomedicinsko opazovalno raziskavo o vplivu prehranjevanja na rakava obolenja, srčnožilne in presnovne bolezni v zgodovini (Campbell in Chen, 1999). O obsežnosti, kakovosti in enkratnosti raziskave govori tudi podatek, da so vrednosti železa merili na šest načinov, analize krvi so opravljali v laboratoriju na Cornellu, pekinškem laboratoriju in v 24-ih laboratorijih v šestih državah na štirih celinah (Campbell in Campbell, 2011, str. 343).
http://toxsci.oxfordjournals.org/content/52/suppl_1/87.abstract
Avtoimunske bolezni (diabetes tipa 1, multipla skleroza)
Že leta 1992 so finski raziskovalci ugotovili, da je kravje mleko vpleteno kot možen sprožilec avtoimunskega odziva, ki uničuje beta celic trebušne slinavke, kar povzroča sladkorna bolezen tipa 1. (Karjalainen J. in drugi 1992). Od takrat so opravili veliko študij in v veliki večini ugotovili povezanost uživanja kravjega mleka s sladkorno boleznijo tipa 1 – večja kot je poraba kravjega mleka več je diabetesa tipa 1.
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/1377788.
Že leta 1940 je dr. Roy Swank dokazal vpliv porabe kravjega mleka na pogostost multiple skleroze. Francoski raziskovalci (Malosse D, Perron H, Sasco , Seigneurin JM) so primerjali vpliv porabe kravjega mleka na razširjenost multiple skleroze v 27 državah in 29 populacijah po celem svetu. Ugotovili so pomembno korelacijo med vnosom kravjega mleka in razširjenostjo multiple skleroze.
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/1291895
Mleko je najpogostejši alergen
Poleg dejstva, da 70 % prebivalcev našega planeta ima zdravstvene težave pri presnovi kravjega mleka, je mleko tudi najpogostejši alergen. Iz meta analize, ki vključuje podatke iz 51 publikacij, je razvidno, da je mleko najpogostejši prehranski alergen, takoj za njim pa so jajca, sledijo pa arašidi, ribe, raki in školjke. Od 6 do 7 % otrok je alergičnih na mleko. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4241964/
Toliko o naravnosti, nenadomestljivosti in koristnosti kravjega mleka za ljudi.
Rakavi bolniki nič mleka
Ameriški inštitut za raziskave raka natančno našteva živila, »ki se borijo proti raku« in na dolgem seznamu ni mleka in nobene živalske hrane.
http://www.aicr.org/foods-that-fight-cancer/.
Na spletni strani ameriškega združenja proti raku v priporočilih o zdravi prehrani niti z besedico ni omenjeno mleko niti mlečni izdelki.
http://www.cancer.org/cancer/cancercauses/dietandphysicalactivity/diet-and-physical-activity
V Evropskem kodeksu za boj proti raku priporočajo: “Vsak dan zaužijte vsaj 400 gramov različnega svežega sadja in zelenjave. Omejite hrano, ki vsebuje maščobe živalskega izvora.”Ob vsem tem pa predstojnica Enote za klinično prehrano OI UKC LJ podpiše, da je »kravje mleko pomembno pri okrevanju po boleznih«!
Kot državljan sem ogorčen nad tako enostranskostjo zdravnikov – zagovornikov porabe kravjega mleka. Želel bi si zdravnikov, ki jih skrbi naše zdravje in ne poraba kravjega mleka. Ti bi napisali, tako kot so znanstveniki na Harvardski univerzi, da je »mleko le eden od mnogih virov kalcija in da obstaja nekaj pomembnih razlogov, zakaj mleko ne sme biti najboljši vir za vse« in bi v korist državljanov zapisali, da npr. ohrovt vsebuje skoraj 50 % več kalcija kot kravje mleko.
https://www.hsph.harvard.edu/nutritionsource/calcium-full-story/.
Zdravniki, ki jih skrbi zdravje ne bi zdravili izmišljene bolezni laktozne intolerance, ampak bi odsvetovali uporabo mleka, ne bi pisali in hvalili prehranskih smernic, po katerih je na jedilniku vsak dan kravje mleko in meso. Posledica tudi takšne skrbi je 50 % predebelih otrok, mnogi bodo končali na inzulinu ali dializi, nekateri na onkologiji.
Predlagam, da avtorji članka svoje dobre klinične izkušnje z mlekom preverijo v izvirni znanstveni raziskavi, kjer bi 145 tisoč slovenskih bolnikov z osteoporozo ob povprečni dnevni porabi 600 g mleka in v primerjavi s kontrolno skupino, ki ni uživala mleka in mlečnih izdelkov ter eksperimentalno skupino, ki bi ji izboljševali kostno maso z dodajanjem kravjega mleka. Glede na zagotovila o koristnosti kravjega mleka, si javnost zasluži neizpodbitne dokaze o prednosti uživanja 4 do 6 enot mleka dnevno. Če takšne raziskave nimajo, naj navedejo rezultate podobne verodostojne znanstvene raziskave, ki je ne bi financirala mlekarska industrija in bi bila objavljena v ugledni recenzirani znanstveni reviji.
V spletni izdaji svojega članka so štirje zdravniki navedli 5 virov, ki jih vredno pokomentirati.
Prvi vir:
Smernice zdravega prehranjevanja, ki nimajo verodostojnih virov v referencah, pisali pa so jih zdravniki in nutricionisti z enako paradigmo. So posledica mitov in zablod, da je kravje mleko nujno in nenadomestljivo za zdrave kosti ljudi.
Drugi vir
Rozenberg S, Body J-J, Bruyère O, et al. Effects of Dairy Products Consumption on Health: Benefits and Beliefs-A Commentary from the Belgian Bone Club and the European Society for Clinical and Economic Aspects of Osteoporosis, Osteoarthritis and Musculoskeletal Diseases. Calcified Tissue International. 2016;98:1-17. doi:10.1007/s00223-015-0062-x.
je sponzoriran s strani Abbot, Pfizer in 30 drugih farmacevtskih podjetij ter mlekarske industrije (Danone).
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4703621/
Tretji vir
Fenton TR, Lyon AW. Milk and acid-base balance: proposed hypothesis versus scientific evidence. J Am Coll Nutr. 2011 Oct;30(5 Suppl 1):471S-5S.
govori, da kislotvorna hrana (npr. mleko) ne povzroča acidoze in to drži, ima pa kislotvorno obremenitev, kar ni sporno. Telo vzdržuje rahlo bazično kislo-bazično ravnovesje (pH), obremenitev se prenese na pufre (kalcij, magnezij).
Četrti vir
Gao X, Wilde PE, Lichtenstein AH, Tucker KL. Meeting adequate intake for dietary calcium without dairy foods in adolescents aged 9 to 18 years (National Health and Nutrition Examination Survey 2001-2002) J Am Diet Assoc. 2006;106(11):1759-1765. doi: 10.1016/j.jada.2006.08.019.
je zelo sporen, saj zaključuje, da priporočenega dnevnega vnosa kalcija ne moremo dobiti brez uživanja mleka (!?), kar bi pomenilo, da 2/3 sedanje populacije in še več do izpred 30 let nazaj niso mogle zadovoljiti potreb po kalciju, čeprav so številne populacije živele med 90 in 110 let in niso konzumirali mleka in niso poznali (veliko) osteoporoze. Študijo je financiralo ameriško ministrstvo za kmetijstvo, ki 90 % vseh subvencij nameni živinorejcem in ne kmetovalcem. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22081694
Peti vir
Heaney RP. Dairy and bone health. J Am Coll Nutr. 2009;28(Suppl 1):82S-90S. 28/Supplement_1/82S.
G. Heaney navaja, da je »težko oblikovati dieto za zdrave kosti, ne da bi dobili tri obroke mleka dnevno« je v nasprotju z dejstvom, da najmanj 2/3 prebivalcev, ki ne uživajo kravjega mleka, nima »bolnih kosti«. V tem članku je avtor prikril, da je svetovalec mlekarski industriji, kar je v nekem drugem primeru priznal. (http://jnci.oxfordjournals.org/content/96/10/805.full.pdf).
Zaradi tega prikrivanja in pomanjkanja literature in informacij in ustvarjanja velike koristi proizvajalcem hrane je bil “kaznovan”. V zahvalo za promocijo mleka mu je mlekarska industrija ob smrti posvetila memorial. https://dairygood.org/content/2016/a-tribute-to-robert-p-heaney-a-remarkable-researcher-and-human-being
Torej, od petih virov je eden znanstveno nepomemben (prvi), trije so bili financirani s strani industrije (drugi, četrti in peti), eden (tretji) pa za razumevanje koristnosti kravjega mleka za ljudi ni relevanten.
Do takrat, ko bomo imeli trdna zagotovila neodvisne znanosti o koristnosti uživanja kravjega mleka za ljudi, velja moj poziv, ne verjemite meni, ne verjemite tistim, ki vam prodajajo mleko, ne verjemite tistim, ki pišejo prehranske smernice zaradi katerih tudi množično zbolevamo in ne verjemite tistim, ki vas neuspešno zdravijo zaradi prehranskih bolezni in vas ne učijo, kako se jim izogniti. Sledite logiki narave, berite različno literaturo in premišljujte z lastno glavo. Žrtvujte trenutno ugodje za dolgoročne koristi!
Ivan Soče, Maribor
Z nejevoljo sem prebral že vaš prvi članek. Ne zaradi vsebine. Vsak ima pravico do svojega prepričanja. Nasprotujem pa tendecioznosti. Mlekarne ste proglasil malone za zločinske organizacije. Vse nas , ki z veseljem in brez posledic uživamo mleko pa za bedake. Tudi v danšnjem prispevku niste ravno vljudni. Mislim na malo žaljivo oznako “doktor argumentov”. Vi imate morda slabo mnenje o Nadi Rotovnik Kozjek. Slovenski športniki ,…. pa jo cenijo in spoštujejo. Resnično dvomim, da bi jo slovenske mlekarne podkupile. To, da je strokovnjakinja za prehrano pa ji priznava Slovenija, Evropa in svet (združenja za klinično prehrano). Tudi jaz z veseljem preberem njene prispevke o prehrani športnikov. Predpostavljam, da ste vi vrhunski strokovnjak za prehrano in zdravje (sicer ne vem kje objavljate svoje znanstvene objave). Z levo roko nizate podatke o 70% lljudi v svetu in 50% v Sloveniji,… Jaz zelo dobro poznam sebe. 66 let uživam mleko in mlečne izdelke ter sem v zelo dobri zdravstveni in fizični kondiciji. Aktivni tekač in rekreativec, brez poškodb, brez bolezni,… Očitno mi mleko ne škodi. Pa tudi mojim kolegom ne. Rad slišim nasprotna mnenja. Vendar niso vsi, ki se ne strinjajo z menoj že zaradi tega negativci, zlonamerneži in bedaki. Lep pozdrav.
Spoštovani!
Če ne bi brali z »nejevoljo« bi morda prišli do drugačnih zaključkov. Ne gre za moja in vaša prepričanja. Nikoli nisem nikogar utrujal s svojimi prepričanji. Navajal sem znanstveno dognana dejstva, ki so v nasprotju z vašimi prepričanji in od tod vaša “nejevolja”. Od tega, kar ste vi zapisali o mlekarnah ali tistih, ki uživajo mleko (ne glede ali z veseljem in brez posledic ali z veseljem in posledicami) niti pisal niti mislil. Tega mi ne bi bilo treba podtakniti, enako kot to, kaj bi naj jaz menil o dr. Rotovnik Kozjek ali njeni strokovnosti. Tudi o tem nisem nikoli pisal, kaj šele, da bi kdo koga podkupil. Tisto »doktor-argumenti« se nikakor ne da razumeti, da se nanaša na vsebino argumentov, ampak na število zdravnikov, ki so se podpisali pod strokovno nezahteven članek.
To, kar ste vi v skoraj 90% svojega odmeva napisali nima ničesar skupnega s tistim, kar sem pisal. Tisto, kar mi konkretno očitate »z levo roko nizate podatke o 70 % …« preberite kaj piše na spletni strani največjega slovenskega proizvajalca mleka: http://www.l-m.si/sl/mleko-info.html#laktozna-intoleranca: »… pri 70 odstotkih svetovnega prebivalstva celo na stopnjo, ki povzroča laktozno intoleranco med odraslimi.«, kar je sicer znanstvena ugotovitev.
Veseli me, da ste zdravi in to vam želim še naprej. Želim vam, da bi enako nasprotovali tendencioznosti tistih, ki hvalijo kravje mleko. Če ne bi bili navijaški, meni tendencioznosti ne bi mogli očitati – navajam le stvari, ki jih zdravniki že desetletja niso in nočejo navajati. Zakaj javnosti ne seznanijo z drugačnimi ugotovitvami svetovno uglednih znanstvenikov in zakaj nam navajajo znanstvene vire dvomljive kredibilnosti, vprašajte njih.
Ivan Soče je v celi zgodbi popolnoma nepomemben, pomembne so resnice iz virov, ki sem jih le nekaj navedel. In ravno to je problem – drugačna resnica, a o posameznih drugačnih resnicah niste povedali nobene. Jaz pa bi se rad le o tem pogovarjal in o počutju, osebnih izkušnjah, prepričanjih, osebnih podtikanjih ipd.
Nejevoljni ne bi bili, če bi bili nevtralni ali če bi bili vegan. Nobenega od teh nisem mogel spraviti v nejevoljo, tako moje pisanje samo po sebi objektivno ne povzroča nejevoljo. Torej ste nejevoljni zaradi svojega prepričanja in ne zaradi tega, kar sem napisal.
Strinjam se, da vsak ima pravico do svojega mišljenja. Izjemno spoštujem vse in vsakogar posamično in še za nobenega nisem niti pisal niti mislil, da je bedak. Vendar so stvari, o katerih ni kaj za misliti. Lahko mislim, da je Zemlja ploščata, a o tem se nihče z mano ne bo pogovarjal.
Dr. Rotovnik Kozjek nisem uvrščal med »doktor-argumenti«. Mislim, da sem to pojasnil: število podpisanih zdravnikov pod strokovno nezahteven tekst je imelo le en namen – dodatno podkrepiti zapisano, vendar ne z argumenti, temveč s titulami.
O ničemer vas nisem prepričeval, ne zahteval in ne pričakoval, da bi mi verjeli. To, da se vi odločate po svojih kriterijih, komu boste verjeli in komu ne, je vaša pravica. To nikoli ni bilo sporno. S predstavitvijo ne mojih, ampak v verodostojnih znanstvenih raziskavah, ki so bile objavljene v najuglednejših znanstvenih recenziranih revijah, drugačnih resnic o mleku, sem želel ustvariti pogoje, da bi se ljudje odločali med različnimi znanstvenimi resnicami in ne na podlagi dosedanjih prepričanj in osebnih izkušenj.
Največji moj očitek domačim strokovnjakom je, da ves čas prikrivajo izsledke teh raziskav in državljanom ne ponudijo možnosti poštene odločitve. Še slabša možnost je, da za te raziskave niti ne vedo. Tako govorijo in pišejo enako kot marketinški oddelki mlekarske industrije.
Podatek, da 70 % svetovne populacije ne more presnoviti kravjega mleka je znanstveno ugotovljeno dejstvo, ki ga ne more in ne sme ignorirati mlekarska industrija. To, da so ga objavili na svoji spletni strani samo potrjuje, da je ta podatek točen. In to je bil moj namen – da ta podatek sprejmete kot dejstvo. Seveda je ostalo besedilo propagandni material Ljubljanskih mlekarn, ki priporoča pitje mleka. Kaj ste drugega pričakovali? Da ga bodo odsvetovali? Na njihovi spletni strani je še en resničen podatek, da 40 % odrasle populacije v Sloveniji ima laktozno intoleranco, kar je potrdil tudi dr. Rok Orel, velik zagovornik vsejedstva.
To korespondenco jemljete preveč osebno, ni vam bilo treba ocenjevati moje pameti in znanja. To ni tema, zato sem napisal, da sem v tej zgodbi nepomemben. Pomembni so argumenti in dokazi o mleku! Rad bi pošteno, strokovno, z argumenti podprto diskusijo dobro informiranih ljudi (ne tistih, ki vnaprej nekomu verjamejo, ki jim je osebna izkušnja tako sveta, da jo hočejo dvigniti na piedestal univerzalne resnice) o kravjem mleku in ne o meni!
V svojem članku Kravje mleko (je dobro za teličke) sem navedel 24 argumentov, v odgovoru štirim ogorčenim zdravnikom (sami so se tako opisali, enako se je opisala predstavnica mlekarske industrije pri GZS) pa navedel 19 verodostojnih znanstvenih raziskav, objavljenih v najuglednejših znanstvenih svetovnih revijah o slabem vplivu mleka na zdravje ljudi in še kritiko petih virov, ki so jih navedli štirje zdravniki, kjer sem dokazal neverodostojnost štirih od njihovih petih virov. O vsem tem pa nihče nič!
Pozdravljeni!
Izraz “nejevolja” sem uporabil samo zaradi vašega zaničljivega načina. Tudi s tem, da odgovor bazirate na tem, da mi očitate navijaštvo. Poudaril sem, da ima vsak pravico do svojega mišljenja. Tudi jaz in tudi vi. Pa tudi moja stara mama, ki je zelo cenila to, da smo otroci (tudi starejši od dveh let) uživali mleko. Če nekdo ne deli vašega prepričanja pa še ne pomeni, da je bedak. Tudi ni potrebno, da se strinjate z znanstvenico, ki jo uvrščate pod “doktor argumenti”. Ima pa ta gospa pravico do svoje stališče objavi, jaz pa imam pravico, do odločitve ali verjemem njej ali vam. Kot špornika me je velikokrat prepričala, da so njeni nasveti pravi. Vi žal ne. In nimate prav ko pravite, da ste v celotni zgodbi popolnoma nepomemben. V osrednjem slovenskem dnevniku ste objavili trditve, ki jim je marsikdo verjel. Kaj pa,če nimate prav. Dali ste mi link do članka, ki naj potrjujej vašo trditev o 70%. Članek je v bistvu priporočilo ZA uživanje mleka. Seveda se strinjam, da veliko odraslih ne prabavlja mleka (laktoze). Vendar to še ne pomeni, da je škodljivo za vse. Pa še naprej bodite strokovnjak za vsa področja življenja. Tudi jaz sem dovolj star, da imam izkušnje ter dovolj mlad, da se učim.
Lep pozdrav
Še moj (nekoliko zakasnel) odgovor na to debato: https://www.facebook.com/travozer/?ref=aymt_homepage_panel
Ni bistveno ‘ali je zdravo’, bistveno je ‘ali je potrebno’ – in kaj to pomeni za okolje ter živali.
Komentar na: “ZDA, kjer zaužijejo dnevno 462 gramov mleka, imajo na 100000 prebivalcev 98 zlomov kolka, Švedi imajo 70 zlomov in zaužijejo 502 g mleka, v Južni Afriki pa imajo le 6 zlomov in zaužijejo samo 10 g mleka. V Sloveniji porabimo 600 g mleka dnevno in po podatkih NIJZ imamo na 100000 prebivalcev 101 zlom kolka, v prvem letu po operaciji pa umre 30 % operiranih.”
Zlomi kolka se dogajajo predvsem starostnikom (debelo čez 60 let). Starostniki v Sloveniji v povprečju dočakamo obdobje problematike nizke mineralne gostote kosti, v JA pa so starostniki v tem obdobju že pod rušo.
Pričakovana življenska doba po rojstvu v zgodnjih šestdesetih:
ZDA 70 let
Švedska 73 let
Južnba Afrika 60 let
Ko vzamem v obzir gornje podatke, manipulacija :-), bi celo lahko sklepal, da pa uživanje mleka ima pozitiven vpliv na mineralno gostoto kosti; Švedi z več mleka – manj zlomov- povprečno starejši od Američanov. Vendar največji vpliv nižanja mineralne gostote pripisujem zmanjšani fizični aktivnosti ter zasedenosti ljudi pred in v starostnem obdobju.
Ne glede na starost neobremenjenemu skeletu, npr. ekstrem breztežnostno stanje, prične mineralna gostota padati.
Starostnik, nezaseden, ki vleče redno telovadbo po svojih fizičnih sposobnostih v pozna leta, bo verjetno manj padal in se ob padcih manj lomil.
Iskrena zahvala za zapis, kateri mi je polepšal dan in moje znanje okrepil. Veliko stvari vemo, vendar bomo odšli na drug svet nevedni, ker se veliko stvari v življenju spreminja, saj pregovor pravi “da se svet crtu”. Hvala Vojkop5
Velika večina prebivalcev zahodnega sveta je zavedena s strani raznih lobijev, predvsem proizvajalcev mesa, mleka, jajc, in seveda na žalost tudi od njih posredno ali neposredno sponzoriranih “prehranskih strokovnjakov” tudi slovenskih, zato so postali “verniki” tega kar vsaki dan gledajo in poslušajo po raznih medijih ki so tudi finančno zainteresirani za njihove oglase. Že pred leti je izšla najbolj celovita in po mnenju mnogih neodvisnih strokovnjakov (zdravnikov, biokemikov, nutricoinistov), ki niso prodali svojih duš kapitalu ,tudi najbolj znanstveno podprta knjiga in sicer KITAJSKA ŠTUDIJA. Vsi, ki so ji na mojo iniciativo prebrali (bodisi, da so jo kupili, nekaterim pa jo posojam jaz sam, saj imam tri slovenske izvode, original ameriško, hrvaško in nemško) so se krepko zamislili nad tem, kar je napisano v njej, saj je podrta s številnimi dokazi vrhunskih neodvisnih znanstvenikov. Nočem biti odvetnik Ivana Sočeja, vendar vse kar je do sedaj napisal v svojih prispevkih, je sto odstotno pokrito z znanstvenimi dokazi, tabelami, meritvami in številnimi posameznimi neodvisnimi študijami, tako, da tisti, ki ga napadajo, naj vsaj preberejo to študijo, pa potem sodijo. Zdravniki, ki so jo prebrali so zelo presenečeni, da jih o tem ni nihče poučil med študijem, znano pa je , da v veliki meri farmacevtska industrija vpliva na njihovo izobraževanje. Že samo dejstvo, da se med študijem medicine učijo komaj bori 20 ur ali manj ( in še to v okviru predmeta Higiena) pove vse o njihovem poznavanju prehrane i njenem vplivu na zdravje. Praoče medicine, Hipokrat je dejal : Kako lahko kdo ki ne pozna lastnosti hrane , zdravi ljudi!