Ko je Neil Armstrong 21. julija 1969 leta stopil na Luno je rekel: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo!”
Petega avgusta letos je Neil Armstrong praznoval 82. rojstni dan. Naslednji dan je v bolnišnici opravil stresni test zdravja srca, ki pa je bil očitno tako slab, da so se odločili za takojšnjo operacijo. G. Armstrongu so že naslednji dan vstavili štiri srčne obvode, 25. avgusta 2012 pa je umrl zaradi zapletov, ki so bili posledica operacije.
Približno dve leti pred velikim korakom na Luni je bila prvič v zgodovini človeštva uspešno izvedena operacija srčnega obvoda (bypass). Morda je kakšen kirurg takrat izjavil: “To je veliki skok za kirurge in majhen korakec za paciente.”
Od takrat ljudje niso hodili po Luni, so pa kirurgi izvedli milijone operacij srčnega obvoda kljub dokazom, da to za bolnike ni dovolj koristna zdravstvena terapija. Rezultati stresnega testa so v glavnem ključni pri odločitvi za operacijo, ki se zelo pogosto ne konča najbolje za bolnika. Tako je bilo najbrž tudi pri nesrečnem g. Neilu. V 28 študijah so primerjali uspešnost operacij in drugih oblik zdravljenja in ugotovili, da ima kirurški poseg absolutno prednost za manj kot 2 odstotka bolnikov. Sklep neodvisnih znanstvenikov: v zelo majhnem številu primerov zgolj kirurški poseg podaljša življenje ali prepreči bodoče napade in tako izboljša kakovost življenja bolnikov. Zanesljivo pa izboljša kakovost življenja srčnih kirurgov, ki v ZDA z opravljanjem operacij, ki bistveno ne pomagajo v 98 odstotkih primerov, zaslužijo povprečno 533.084 dolarjev letno.
Celo poglavje v knjigi Izzivalno drugo mnenje je zdravnik John McDougall posvetil težavam s srcem in ožiljem. Opisani so vzroki bolezni, načini diagnosticiranja (tudi o stresnem testu, ki ga je opravil g. Armstrong), o zdravilih in postopkih, ki jih uporablja farmacevtska medicina, o njihovi uspešnosti in neželenih učinkih ter tudi o tem kaj lahko sami ukrenemo in kakšne koristi si lahko obetamo. Te informacije so nepogrešljive za vse, ki imajo ali pričakujejo težave s srcem in ožiljem. Kdo pa so ti? Vsi, ki uživajo običajno hrano, v kateri je pogosto veliko maščob, ne le živalskih. V nekaj dneh po prenehanju uživanja mastne hrane se stanje v žilah izboljša, bolečine popustijo, trajna sprememba prehranskih in življenjskih navad pa resnično izboljša kakovost in trajanje življenja – bolnikov, da ne bo pomote.
Veliko boljše in trajnejše rezultate, kot s predragimi kirurškimi posegi lahko dosežemo z brezplačnim prenehanjem uživanja mastne hrane in drugimi spremembami življenjskih navad. Nekaj podobnega je naredil Bill Clinton. Uveljavljanje prehranskih navad v smislu Clintonovih znamenitih besed: “Všeč mi je zelenjava, rad imam sadje!” bi pomenilo velik skok za človeka in velik korak za človeštvo.
Naredite velik skok za svoje zdravje in majhen korak za človeštvo: jejte zdravo hrano!