Če bi imeli zdravilo, ki napada samo kancerogene celice, zdravim pa nič ne bi škodilo, bi premagali raka. Nekateri znanstveniki pravijo, da smo zelo blizu tej zmagi.
Ljudje in živali se pred napadalci branimo na dva načina, ali se spopademo ali zbežimo. Rastline nimajo izbire, pobegniti ne morejo, zato se morajo braniti. Poleg že znanih bodic in drugih vrst fizične obrambe uporabljajo tudi kemična orožja. Ker so napadalci različni, rastline svojo obrambo prilagajajo na neverjetno inteligenten način. Morda je najpreprostejši primer krompir, ki, kadar kali sintetizira strupeni solanin, ki je za živali pregrenak in ga pustijo pri miru. Tako si krompir zagotovi, da v času, ko skrbi za svoje potomce (kalčke) ni užiten. A v naravi obstajajo še veliko bolj sofisticirane obrambe.
Ko rastlino napadejo mikroskopsko majhni sovražniki npr. glivice, virusi, bakterije, te proizvajajo številne obrambne kemikalije, ki uničujejo te patogene organizme. Kaj, če te kemikalije z enako učinkovitostjo uničujejo rakaste celice pri ljudeh.
Resveratrol proti raku
Ubiti rakave celice ali veliko celic v obliki tumorja ni težko, to zna vsak onkolog. Vendar poleg rakavih ubija tudi zdrave in zdravilo, ki ubija nas skupaj z rakom, ni dobra rešitev. Če bi imeli zdravilo, ki napada samo kancerogene celice, zdravim pa nič ne bi škodilo, bi premagali raka. Nekateri znanstveniki pravijo, da smo zelo blizu tej zmagi. Eden teh entuziastov, dr. Burke pravi, da bo to največja prelomnica na področju prehrane, vse od odkritja vitaminov, prof. dr. Gerry Poter, da so odkrili način, kako uničevali rakaste celice, še preden bi nastal tumor.
Odkritje, da je encim CYP1B1 prisoten zgolj v rakastih celicah pri skoraj vseh oblikah rakastih obolenj se šteje za eno najpomembnejših odkritij na področju raziskovanja raka v zadnjih četrt stoletja. Našli so ga v rakastih celicah pri raku možganov, dojk, debelega in tankega črevesa, ledvic, jeter, pljuč, jajčnikov, maternice, želodca, mehurja …
Po odkritju CYP1B1 so iskali sintetično snov, ki bi delovala le na celice, ki vsebujejo ta encim.
Pri iskanju tega super zdravila se je g. Gerry spomnil, da podobne molekule vsebuje sadje, zelenjava in druge rastline. Imel je prav. Iskana molekula je bila zelo podobna resveratrolu, substanci v ovojnici grozdja. Ugotovil je, da resveratrol in CYP1B1 sintetizirata kemikalijo (piceatinol), ki povzroči smrt rakaste celice, zdrave celice pusti pri miru. Nekaj resveratrola zaužijemo z grozdjem, z vinom, ki je pridelano na običajen način (sodoben način) vsaj 10-krat manj, s prehranskega vidika pa je koristneje piti grozdni sok kot pa vino.
Pri preučevanju resveratrola so uporabljali izvleček iz rastline, ki je z resveratrolom bogatejša od grozdja, to je korenina japonskega dresnika. Danes kakovostna prehranska dopolnila vsebujejo resveratrol, ravno iz japonskega dresnika.
Salvestroli proti raku
Domneva, da tudi druge rastline proizvajajo enako ali podobno snov je bila pravilna. Rojeni so bili salvestroli, iz latinskega salve = varen; salvacija = rešitev.
Salvestroli je skupno ime za različne fitokemikalije, ki jim je skupno to, da v rakastih celicah aktivirajo tumorske specifične encime, kot so CYP1B1. Pred stotimi leti je bil rak še relativno redka bolezen, eden od pomembnih razlogov je prehrana z organsko pridelanimi rastlinami, ki vsebujejo salvestrole. Sodobna kmetijska proizvodnja je povzročila, da je salvestrolov v današnjih rastlinah od 5- do 10-krat manj, kot pred sto leti.
Da bi bila obramba pred sovražniki čim učinkovitejša rastline poskrbijo, da so salvestroli neprijetnega, grenkega, trpkega ostrega okusa. Takšne hrane sodobni ljudje ne maramo. Zato prehranska industrija odstranjuje salvestrole iz naše prehrane, dodaja pa glutamate, sladkorje, barvila, emulgatorje, stabilizatorje … skratka veliko snovi, ki motijo homeostazo in bombardirajo celice z rakotvornimi kemikalijami. Kmetijska industrija ustvarja nove hibride, ki so sladki, prijetnega okusa in videza, vendar ne vsebujejo salvestrolov.
Preventiva in kurativa s salvestroli bo uspešnejša, če bomo sami ali s sodelovanjem z lokalnimi kmeti in drugimi organizacijami ponovno oživeli stare sorte sadja in zelenjave, jih obdelovali na klasičen organski način, vse z namenom, da bomo v njih ponovno ustvarili dovolj salvestrolov, ki bodo ščitili rastline pred patogenimi organizmi, nas pa pred rakom.
Znanstveno potrjeno dejstvo o učinkovitem delovanju salvestrolov pri preventivi in zdravljenju raka in dejstvo, da je salvestrolov v sodobni hrani premalo ali jih sploh ni, je rodilo idejo o proizvodnji prehranskih dopolnil s koncentriranimi salvestroli. Glede na to, da gre za ekstrakte iz organsko pridelanih rastlin, so neželeni ali stranski učinki skoraj nemogoči, pričakovana korist pa velika.
Sadje bogato s salvestroli: borovnice, brusnice, črni ribez, grozdje, jabolko, jagode, hruške, pomaranče, mandarine; zelenjava: artičoke, avokado, kalčki, brokoli, zelena, rdeče in zelene paprike, cvetača, kitajsko zelje, zelje, raštika, modri jajčevec, zelena solata; druge rastline: bazilika, pegasti badelj, kamilica, kadulja, timijan (materina dušica), meta, peteršilj, regrat, rožmarin … Upoštevati je treba, da vsebnost salvestrolov niha tudi pri isti sorti, glede na sestavo tal, kemične obdelave ipd. Če želimo narediti čim več za svoje zdravje, moramo zaužiti čim več različne zelenjave in sadja ter čim manj hrane, ki nam škodi.
Še en borec proti raku
Ko smo že pri raku in rastlinah je treba omeniti še neko snov, ki v novejšem času tudi pri nas postaja vse bolj znana, to je leatril (amigdalin) ali vitamin B17.
Po strogi definiciji B17 ni vitamin, vendar ga uvrščajo med vitamine zaradi sposobnosti, da prispeva k optimalnemu delovanju organizma in tako preprečuje nastanek rakastih celic. Podobno kot vitamin C preprečuje nastanek skorbuta. Če rak razumemo kot bolezen, ki nastane zaradi napačnega prehranjevanja in B17 kot snov, ki to lahko prepreči, bi jo lahko imenovali vitamin, čeprav odsotnost B17 še ne pomeni nastanka bolezni.
V literaturi lahko zasledimo, da so Egipčani, enako kot v tradicionalni kitajski medicini, uporabljali grenke mandlje za zdravljenje raka. Skozi zgodovino so naši predniki uživali polnovredna žita, ki so vsebovala vitamin B17 (proso, oves, ajda), jedli so tudi jabolčne peške, jedrca marelic, breskev, mandljev …
Leta 1930 so izolirali snov, ki so ji imenovali amigdalin (iz grščine amygdále = mandelj), dvajset let pozneje pa snov, ki so jo poimenovali leatril, ki vsebuje dve strupeni substanci benzaldehid in cianid.
Pomembno je, da leatril pod določenimi pogoji učinkovito uničuje rakaste celice.
Leatril je postal popularen in se je pojavilo veliko prehranskih dopolnil z leatrilom / amigdalinom.
Kdor se odloči za zdravljenje z leatrilom, mora vedeti, da lahko resno škodi svojemu zdravju, če se predhodno ne informira pri strokovnjakih o celovitem postopku zdravljenja.
Če bomo občasno pojedli kakšno jedrce, nam bo koristilo. Če nas moti grenki okus jedrc, jih lahko zmeljemo in dodajamo sokovom ali drugi hrani, lahko pa tudi uporabljamo olje iz npr. mareličnih pešk. V primeru, da začutimo kakršnokoli slabost, glavobol ali vrtoglavico, lahko pomeni, da smo zaužili preveč leatrila.
Največji rakotvorec in rakomorilec
Vsak posameznik s svojimi dejanji odločilno prispeva k temu ali bo zbolel in ali se bo pozdravil. Vsak dan odločamo, ali bomo del narave in bomo za to nagrajeni in ali se bomo od nje odtujevali in bomo zato kaznovani. Pri skrbi za svoje zdravje imamo enega najbolj skrivnostnih in mogočnih zaveznikov – rastline. Pa ne le tiste, ki so omenjene v tem članku. Neverjetne koristi in velike užitke nam ponujajo, zato jih s hvaležnostjo uživajmo v velikih količinah vsak dan.
Cele rastline, po možnosti organsko pridelane, naredijo za naše zdravje neverjetne koristi: od uravnavanja ravni sladkorja, holesterola ali trigliceridov v krvi, do doseganja normalne telesne teže, prispevajo k zdravju srca in ožilja, delovanju imunskega sistema in ohranjanju vitalnosti tudi v poznih letih. Če ne zaužijemo dovolj zelenjave in sadja, si lahko pomagamo s prehranskimi dopolnili.
Objavljeno, aprila 2013