V zadnjem času na trgovskih policah veliko več zelenega krompirja, kot ga je bilo kadar koli prej. Ko trgovke na oddelkih zelenjave opozorim, da so nekateri krompirji zeleni in torej strupeni, mi odgovorijo: “Saj to nič hudega, to je stalno tako! Inšpektorji tudi nikoli nič niso rekli!” Najbrž je takšen odgovor posledica neznanja in ne želje po zaslužku.
Če prodajalke zelenjave ne vedo, kateri krompir je strupen, predpostavljam, da tudi mnogi drugi tega ne vedo. Čeprav o zastrupitvah s krompirjem v časopisih ne poročajo, se dogajajo in je o tem treba nekaj vedeti. Krompir je eno najbolj priljubljenih živil na svetu, in če bi bil sam po sebi strupen, ga zagotovo ne bi pojedli več kot 300 milijonov ton na leto. Krompir je idealno škrobno živilo, ki vsebuje veliko koristnih snovi in ima malo kalorij, a včasih je treba biti previden, saj lahko vsebuje strup solanin.
Kaj je solanin
Solanin je strupena snov (alkaloid), ki ga vsebujejo rastline iz rodu razhudnikov (krompir, paradižnik, jajčevec, paprika, grenkoslad, pasje zelišče, tobak). Njegova naloga je obramba rastline pred paraziti in ima antifugicidno in antipesticidno sposobnost. Solanin je prisoten v vseh delih rastline, listih in plodovih.
Kje je solanin prisoten
Kot rečeno, je solanin prisoten v vseh delih rastline. Tobaka in strupenih rastlin grenkoslad in pasje zelišče, ki so tudi iz rodu razhudnikov, ne bomo obravnavali; osredotočili se bomo le na hrano.
Pri papriki je prisotnost solanina tako zanemarljiva, da je nihče niti ne omenja. To velja za vse vrste paprike, ne glede na barvo in obliko.
Pri jajčevcih je prisotnost solanina malenkost večja, a še vedno zanemarljiva. Izogibamo se mladim, nedozorelim, zelo trdim plodovom oziroma počakamo, da na sobni temperaturi dozorijo. Sicer jajčevcev nihče ne uživa zelo pogosto, tako, da je vsaka skrb odveč. Soljenje in ožemanje narezanih jajčevcev ni potrebno.
Pri paradižnikih mnogi odsvetujejo uživanje zelenih, nezrelih plodov. Nekateri zelo dosledno odstranjujejo zelenkasti del ob peclju, kjer je koncentracija solanina višja. Obstajajo raziskave, da paradižnik sploh ne vsebuje strupenega solanina, ampak le neškodljiv alkaloid tomatine. Kakorkoli že, vsi poznamo solate z zelenim paradižnikom, pa še nikjer niso zabeležili zastrupitev s solaninom. Nekateri zelene paradižnike za tovrstne solate prekuhavajo, drugi ne, a zaradi paradižnikov ni treba skrbeti. Najboljši so zreli plodovi in v teh ni ničesar strupenega.
Pri krompirju so strupeni cvetni plodovi, kroglice, ki nastanejo po oploditvi cveta.
Koncentracija solanina se izjemno poveča, če so gomolji izpostavljeni svetlobi (če niso dovolj globoko v zemlji), ob napadu rastlinskih bolezni (plesen) in tudi zaradi mehanskih poškodb pri pobiranju, ko rastlina obrambno reagira. Prizadeti deli postanejo zeleni, kar je posledica nastajanja klorofila, ki pa ni strupen, je le pokazatelj prisotnosti solanina ter so po okusu grenki.
Povprečna količina solanina v zdravem krompirju je tako majhna, da ga praktično ga ni, pri krompirju, ki je bil izpostavljen svetlobi, pa se ta vsebnost poveča tudi za deset- in večkrat.
Zvišana koncentracija solanina je v krompirju, ki kali, čeprav ni obarvan zeleno.
Strupenost solanina
Solanin je zelo strupen tudi v zelo majhnih količinah. Povzroča bruhanje, potenje, krče v želodcu in črevesju, glavobole, srčne aritmije, vrtoglavico, pri hujših zastrupitvah pa haluciniranje, paralizo, zlatenico in celo smrt, če bi zaužili več kot 3 miligrame na kilogram lastne teže, kar je pri običajni prehrani skoraj nemogoče. Prvi znaki zastrupitve se pojavijo po približno osmih urah, v primeru hujše zastrupitve pa celo po tridesetih minutah. Neredke zastrupitve z zelenim krompirjem so bile v času vojne, ko so ljudje zaradi neznanja, pomanjkanja sredstev za zatiranje kalivosti in tudi zaradi pomanjkanja hrane zaužili tudi zelene dele krompirja. Solanin je enako strupen za ljudi in za živali, z razliko, da živali v naravi to vedo.
Kako se izogniti zastrupitvi s solaninom
Krompir, ki je zelen, je strupen in ga ne smemo jesti. Nikoli ne jemo krompirja, ki kali. Če nam po sajenju ostane kakšen krompir s kalčki, ga ne smemo jesti in ne z njih hraniti živali. Enako velja za krompir, ki je grenak.
Zdrav krompir, ki ni zelen in ne kali, za vsak primer toplotno obdelamo (nad 170 stopinj Celzija) in tako solanin v celoti odpravimo oziroma znižamo vsebnost na popolnoma varno raven. Po nekaterih informacijah obdelava krompirja v mikrovalovnih pečicah zmanjša strupenost solanina le v manjši meri. Če je kožica krompirja zelenkasta in pod njo zelen le del krompirja, ta del odstranimo. Poskusimo, če je drugi del krompirja grenak in če je, zavržemo cel krompir. S takšnimi olupki in odstranjenimi deli ne hranimo živali. Uživanje postanega krompirja nima ničesar opraviti s solaninom in je popolnoma varno.
Objavljeno v reviji 7D, 13.3.2013